Luna nagajiva (22. del)

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 18. maj 2024 / 13:25

Luna nagajiva, ti si vsega kriva

Nekoč sem v Domu Lipa v Štorah obiskal nekdanjega plavalca, ki se je zaljubil v Kitajko, ki je pred leti navduševala Slovence. Predavala je po Sloveniji in s svojo lepoto in nastopom napovedovala prihodnost. S svojimi zdravili je seveda tudi zdravila. Zdravje naj bi z neko »pozitivno energijo« nekako čarobno prinašala celo ljudem, ki so zaradi velikega navala ostali pred nabito polnimi dvoranami.

»Moj« fant je bil izredno lep, vljuden, prijeten in simpatičen plavalec, na katerega so dekleta čakala ob bazenu, da je končal trening. Zanimala ga je samo ena, s katero se je poročil in imel hčerko ...

Ko je spoznal Kitajko, se je vse končalo. Prodal je vse vredne predmete, tudi polovico hiše, in odpotoval z njo po svetu. Čez nekaj časa mu je zmanjkalo denarja. V ljubezni ni popustov, Kitajka pa, kot kaže, ni vedela, kako naj se ga znebi. Znanci pravijo, da je na Filipinih najela pretepače, ki so mu polomili kosti in ga nezavestnega, napol mrtvega nekje pustili. Še leta po tem se ni spomnil več ničesar za nazaj. Vedel je samo, da se je zbudil na invalidskem vozičku v domu v Štorah, kjer naj bi bil že osem let.

S Tatjano, nekdanjo košarkarico in plavalko, sva ga obiskala v Štorah. Imel je lepo sobo, v domu so lepo skrbeli zanj, vendar ni vedel niti tega, kdo plačuje zanj stroške bivanja. Nekdanja žena, razumljivo, potem ko je prodal vse imetje in jo tudi zadolžil, ni hotela zanj niti slišati. Hčerka je bila edina, ki ga je obiskovala, vendar tudi vse redkeje, ker je imela majhnega otroka. Tako je preživljal dneve na invalidskem vozičku, največ pred televizorjem. Ni se spominjal nobenega dogodka izpred osmih let.

Zelo naju je bil vesel, ko naju je prepoznal. S Tatjano nista bila samo soplavalca, ampak sta tudi kasneje skupaj delala v zobozdravstvu. Jaka je bil zobozdravstveni tehnik, Tatjana pa inštrumentarka … S težavo, vendar rad se je pogovarjal z nama. Ko je vstopila negovalka, se je začudila, da zna Jaka tudi tako dobro govoriti. Povedal sem ji, da je bil Jaka nekdaj »strup« za lepa mlada dekleta, takšna, kot je ona, in da verjetno zdaj pazi, da se ne bi navezala nanj. Tudi Jaka se je zasmejal z nami.

Pri njegovem govoru se je poznalo, da je le redko govoril, vendar se je razgovoril in se spominjal vseh skupnih znancev ter spraševal o stanju kranjskega plavanja … Videla sva, da je v bistvu še vedno tisti prijazni simpatični fant iz svoje oziroma naše mladosti.