Po poteh rokovnjačev

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / torek, 14. maj 2024 / 16:11

Rokovnjaška pot, I. – Rokovnjači je roman, katerega prvih enajst poglavij je napisal Josip Jurčič, dokončal pa ga je Janko Kersnik. V Novicah je leta 1855 pisalo: »Še pred desetimi leti je bilo veliko slišati od Rokovnjačev. To so bili prava nadloga deželi, ki so po malem beračevali, po malem kradli, in s silo jemali.«

Rokovnjači so bili vojaški dezerterji, ki so v času Ilirskih provinc na začetku 19. stoletja raje zbežali v gozd, kot da bi služili tedaj kar 14 let dolgo vojaščino. V spominu ljudi so ostali kot nekakšni Robin Hoodi, saj so jemali bogatim in dajali revnim.

Rokovnjaška pot v celoti meri 58 km in ima 13 kontrolnih točk. Pravzaprav poteka po mejah občine Lukovica. Pot lahko prehodimo v enem dnevu, a je kar zalogaj, zato predlagam, da si jo razdelimo na dva dneva.

Najbolje je, da startamo v Blagovici, od koder se povzpnemo na Golčaj, prečimo na Reber, se spustimo na Trojane. Nato nas čaka vzpon na Špilk ter sestop proti Češnjicam in Trnovčam. To bi bila prva etapa, kjer se nabere 34 km in 1400 višinskih metrov. Gremo? Pa pojdimo!

Zapeljemo se v Blagovico, kjer opazimo parkirišče, poleg katerega je planinski kozolček. Pri njem dobimo prvi žig poti, na tabli pa je orisana naša pot. Prečimo cesto ter zavijemo levo v gozd, na markirano pot. Začnemo vzpon na Golčaj, 690 m n. m. Pot je v spodnjem delu precej strma, po približno 30 minutah pa se priključi grebenski poti, ki z desne pripelje z Limbarske gore. Mi gremo levo in do vrha nas loči le še nekaj minut. Na vrhu stoji cerkev sv. Neže, ki je najstarejša v Črnem grabnu. Pritisnemo drugi žig. Pot nadaljujemo proti Borjam, nato proti Dolinam. Pred Dolinami pridemo do melišča, kjer prevladuje erozija. Občutek imamo, kot da hodimo po visokogorju. To je tudi del poti, kjer poteka E6. Ta del poti je izjemno atraktiven in neobičajen. Sledi vzpon na Reber, 875 m n. m., kjer je lep razgledni stolp in žig številka 3. Sestopimo nazaj do naselja Doline, kjer na dvorišče kmetije Baloh odtisnemo četrti žig. Od tod naprej nas pot vodi navzdol do Trojan, po makadamski cesti. Na prelazu Učak, 609 m n. m., so leta 2009 odkrili spomenik šestim padlim francoskim častnikom, ki so jih pred več kot 200 leti ubili Rokovnjači. Do Trojan nas čaka en kilometer hoje po glavni cesti. Predlagam, da na Trojanah naredimo odmor in si morda privoščimo kavo in krof v gostilni z dolgoletno tradicijo, ki datira že v čas furmanov. Po kavi prečimo na drugo stran ceste, kjer pri hiši nasproti gostišča dobimo peti žig. Makadamska cesta nas vodi naprej po Rokovnjaški poti in se zelo počasi dviga. To je tudi del poti, kjer poteka Domžalska pot spominov, ki je v celoti dolga 110 km. Makadamska pot nas vodi po gozdu. Pri planini Lipovec se nadaljuje po kolovozu, nato pa nas pri pašniku markacija usmeri levo na strmo pot in po približno 10 minutah smo na najvišjem vrhu občine Lukovica in tudi najvišjem vrhu Rokovnjaške poti, na Špilku, 957 m n. m. Šesti žig je naš. Na vrhu je bivak in klopi z mizo za počitek in malico. S Špilka se vrnemo do pašnika in nadaljujemo proti Češnjicam. Ta del poti poteka večinoma po makadamskih in asfaltiranih cestah. Kmalu smo na odcepu na gozdno pot proti Selcam. Ko stopimo iz gozda, vidimo vas Selce. Nadaljujemo mimo kužnega znamenja, ki so jih nekdaj postavljali v zahvalo za konec epidemije kuge. Asfaltirana cesta nas vodi mimo vasi Poljane do Češnjic. Pri nekdanji podružnični šoli dobimo žig številka 7. Še vedno nadaljujemo po cesti. Hodimo nad vasjo Lipa proti vasici Laseno. Razgledna, grebenska pot nam odpira čudovit razgled na Črni graben in Tuhinjsko dolino, Menino planino in Kamniško-Savinjske Alpe. Sledita vasi Pšajnovica in Zlato polje. Ko vstopimo v vas Trnovče, pri kmetiji dobimo osmi žig.

Tukaj predlagam, da zaključimo etapo prvega dneva in naslednjič nadaljujemo.

Nadmorska višina: 957 m
Višinska razlika: 1400 m
Kilometrov: 34
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 2 / 3