Zelene Alpe za trajnostni jutri

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranjska Gora / / 06:30

Na regionalnem kongresu, ki se ga je v Kranjski Gori udeležilo več kot osemdeset slovenskih in tujih študentov geografije ter so na njem sodelovali številni strokovnjaki, so se udeleženci seznanili z značilnostmi in težavami alpskega prostora.

Kranjska Gora – V Kranjski Gori je od 22. do 26. aprila potekal Regionalni kongres evromediteranske regije 2024: Začuti sončno stran Alp – zelene Alpe za trajnostni jutri, ki se ga je udeležilo 61 tujih študentov geografije iz 14 držav, člani mednarodne geografske organizacije EGEA, 20 slovenskih študentov geografije z vseh treh univerz ter strokovni sodelavci. »Cilj je bil okrepiti zavedanje o pomembnosti ohranjanja naravnih virov, spodbujati trajnostne prakse med udeleženci in izboljšati njihovo znanje o alpskem ekosistemu ter izzivih, ki jih za ta prostor prinaša sodobni razvoj. Udeležencem smo predstavili tudi kulturo in izročilo slovenskega alpskega prostora skozi kulinariko (zelo so bili navdušeni nad izdelki kmetije Kozji raj), plese, arhitekturo, zgodbe in legende ...« je povzela članica organizacijske ekipe kongresa Manja Jakopič, študentka geografije. Na slovenskem večeru so jih obiskali plesalci Folklorne skupine Tine Rožanc, udeležence so naučili štajerski ples, in sicer pobreško polko.

Geografi niso samo hodeči atlasi

Pobudnika organizacije kongresa v Kranjski Gori sta bila študenta geografije Klemen Baronik in Job Stopar, a je, kot je poudaril Stopar, k uspešni izvedbi pripomogla celotna 21-članska organizacijska ekipa. Na kongres so se pripravljali več kot leto dni. »Glavni organizatorji smo bili iz Društva mladih geografov Slovenije oz. EGEA Ljubljana in EGEA Maribor, res sem bil pa tisti motivator, ki je člane organizacijske ekipe ves čas spodbujal, da to zmoremo narediti. Čim bolj smo se želeli posvetiti znanstvenim temam, ker imamo v Sloveniji veliko organizacij, ki se ukvarjajo z Alpami. Odzvali so se strokovnjaki iz zavoda za varstvo naravne dediščine, Geografskega inštituta Antona Melika, javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP), Društva za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, Cipre Slovenija, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani ...« je povedal Job Stopar. Res so bili udeleženci večinoma študenti geografije, a je vsebina pritegnila tudi nekaj študentov sorodnih ved, saj v zvezi EGEA podpirajo odprtost in sprejemanje za vse.

Zmotno je, kot je poudarila Manja Jakopič, da nekateri še vedno mislijo, da so geografi (samo) hodeči atlasi. »Mnogokrat podamo neke drugačne vidike in poglede ravno zaradi širokega spektra stvari, o katerih se izobražujemo.« Tudi Job Stopar je dejal, da je geografija kompleksna veda. »Znanstveni del, ki smo ga obravnavali tudi na kongresu, je bila lupina, znotraj nje pa ogromno povezovanja.«

Spoznali lokalne prakse varovanja okolja

Kongres je vključeval različne delavnice, diskusije s strokovnjaki ter strokovne ekskurzije, kjer so udeleženci spoznali lokalne prakse varovanja narave in prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine. »Želeli smo spodbuditi sodelovanje in ustvarjanje mrež med mladimi strokovnjaki, študenti in aktivisti, ki delajo na področju okoljskega varstva in trajnostnega razvoja,« sta povedala sogovornika. Obiskala jih je tudi Barbara Žabota in jim predstavila delovanje podjetja Flycom in njihov znanstveni prispevek k sledenju, odkrivanju posledic avgustovskih poplav.

Med udeleženci je bil nemški študent geografije Maximilian Merzdorf, ki se osredotoča na področje varstva narave, lani je delal v nacionalnem parku v Južni Afriki. »Zelo se zanimam za to, kako povezati turizem in varstvo narave in TNP je bil odlična lokacija za to.« V Kranjski Gori še ni bil in je bil vesel te priložnosti.

Organizacijska ekipa kongresa je veliko truda vložila tudi v pridobivanje finančne pomoči za izvedbo kongresa, nad donacijami so bili prijetno presenečeni, veliko jim je pomagala tudi Občina Kranjska Gora, županja Henrika Zupan je udeležence tudi pozdravila na dan odprtja kongresa.