Žive meje so ena od značilnosti naših naselij, ki izginjajo iz prostora prav v času, ko jih tako ljudje kot narava v urbanem okolju potrebujejo še bolj kot včasih. / Foto: Tina Dokl

Preprost ukrep za velike učinke

Kampanja Za žive meje spodbuja občine k ohranjanju in urejanju novih živih mej v urbanih okoljih, hkrati pa poudarja njihov pomen in koristi. Pobudo je ob dnevu Zemlje podprla tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Žive meje ustvarjajo kakovost bivalnega okolja, prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti, blaženju lokalne vročine in zadrževanju padavinske vode.

Kranj – Žive meje so uveljavljen način ograjevanja in zamejevanja rabe prostora, obenem pa ena od značilnosti naših naselij in kulture urejanja prostora, pojasnjujejo pobudniki kampanje Za žive meje, ki je nastala v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, skupnega projekta več nevladnih organizacij. »So tudi preprost ukrep za ohranjanje biotske raznovrstnosti in dvig odpornosti lokalnega okolja na posledice podnebnih sprememb. Iz prostora naših naselij hitro izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile,« so opozorili pobudniki.

Kot pravijo, spoznanja o pomembnosti živih mej niso nova. »Kmetje, biologi in naravovarstveniki dobro vedo, da žive meje ustvarjajo bogat življenjski prostor za različne vrste živali in rastlin. So učinkovita in cenovno zanimiva rešitev, ki ponuja lepe priložnosti za vključevanje prebivalcev v podnebno politiko. Hoditi mimo žive meje in sobivati z njo je vsekakor mnogo prijetnejše kot hoditi mimo zidanih in betonskih ograj.«

Ohranjanje in urejanje novih

S kampanjo želijo motivirati in pritegniti vse slovenske občine, da bi v sodelovanju z lokalnimi organizacijami in svojimi prebivalci ohranjale in urejale nove žive meje. »Nobena občina ne more sama reševati problemov, ki jih povzroča spremenjeno podnebje njenim ljudem, naravi in okolju. Za učinkovito prilagajanje in krepitev odpornosti morajo sodelovati tako z lastniki nepremičnin kot s prebivalci in različnimi interesnimi skupinami,« so poudarili.

Ideja ob tem je preprosta, so prepričani pobudniki. Občine bi pregledale stanje v prostoru in svoje predpise, se posvetovale s strokovnimi službami, poiskale zaveznike med prebivalci, mladimi, naravovarstveniki, arhitekti, podnebnimi znanstveniki in klimatologi. Skupaj z njimi bi nato vgradili žive meje v svoje programe ozelenjevanja urbanega okolja in v načrtovanje zelene infrastrukture. Lahko bi se domislili idej za pospeševanje vzpostavljanja novih živih mej pri urejanju javnih in zelenih površin v lasti drugih oseb ali razvijali rešitve za podporo prebivalcem pri vzdrževanju in prenovi živih mej.

Temelj podnebne politike

Idejna vodja kampanje je krajinska arhitektka dr. Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora, ki verjame, da se pomen javnih in drugih zelenih površin pod vplivom podnebnih sprememb močno povečuje. »Lokalne skupnosti za učinkovito zadovoljevanje svojih potreb po uporabi zelenih površin potrebujejo vedno več kapacitet in znanja. Še posebno manjše občine potrebujejo sistemsko in strukturno podporo države in medsebojno povezovanje. S pobudama Za drevesa in Za žive meje skuša Mreža za prostor po svoje prispevati k razvoju sistemskih rešitev in dobre prakse povezovanja,« meni Simonetijeva.

Predsednica Nataša Pirc Musar pa je v svoji poslanici ob svetovnem dnevu Zemlje poudarila, da so žive meje preprost ukrep za velike učinke. »Premalo se zavedamo, da so podnebne spremembe povezane z izginjanjem biotske pestrosti in da je ohranjanje narave temelj podnebne politike,« je med drugim navedla predsednica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 18. avgust 2008 / 07:00

V Pekingu zadonela tudi naša Zdravljica

Potem ko je Sara Isakovič osvojila prvo slovensko odličje v plavanju, smo v nedeljo dočakali tudi slovensko himno, ki je zadonela v čast olimpijskega prvaka v metu kladiva Primoža Kozmusa.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 17. januar 2021 / 21:05

Marija Maister, žena generala Maistra

Nekatere žene slavnih slovenskih mož so bile med sodobniki tudi izredno priljubljene. Med njimi je bila tudi žena Kamničana generala Rudolfa Maistra, narodno zavedna Slovenka in humanitarka Marija...

Šport / nedelja, 17. januar 2021 / 14:37

Meta Hrovat z odlično finalno vožnjo do novih stopničk na Zlati lisici

Kranjska Gora – Slovenska alpska smučarka Meta Hrovat je z odlično finalno vožnjo osvojila nove stopničke na domačem veleslalomu za svetovni pokal v Kranjski Gori. Tudi na drugem veleslalo...

Gorenjska / nedelja, 17. januar 2021 / 12:24

Včeraj potrdili 569 okužb z novim koronavirusom, umrlo 40 covidnih bolnikov

Ljubljana – Včeraj so v Sloveniji opravili 3067 PCR in hitrih testov ter potrdili 569 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 40 covidnih bolnikov, je prek Twitterja sporočila vlada. Delež pozitiv...

Zanimivosti / nedelja, 17. januar 2021 / 11:40

V spomin na dražgoško bitko

Dražgoše – V Dražgošah je ob 79. obletnici znamenite dražgoške bitke predsednik republike Borut Pahor ob tamkajšnjem spomeniku položil venec ter izrazil upanje, da bomo ob letošnji obletnici države...

GG Plus / nedelja, 17. januar 2021 / 11:36

Od blaznice do klinike

Črt Kanoni je avtor monografije Od blaznice do klinike – 140 let slovenske psihiatrije, ki je izšla pri založbi Maks Viktor ob podpori Mestne občine Ljubljana in ministrstva za zdravje. Spremno besedo...