Jezik mu teče kot namazan

»Dobil sem že namig, naj napišem spomine. A so nekateri spomini po več kot dvajsetih letih napovedovanja in ob hitrem tempu že zbledeli,« pravi Bojan Makovec - Maki, domačin iz Rateč, ljubiteljem smučarskih skokov zagotovo najbolj znan kot nepogrešljivi energični napovedovalec na planiški prireditvi. Po koncu zimske sezone, ki je zanj najbolj intenzivna, in po dneh miru in tišine, ki se ju rad naužije, smo se pogovarjali o njegovem delu. Kje drugje kot v Planici ...

Tudi letos ste napovedovali zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici in povsem od blizu doživeli slovo Petra Prevca od izjemne športne kariere. Kateri je bil najbolj čustven dogodek v vaši zgodovini napovedovanja?

Verjetno kar letošnja Planica. Po eni strani sem jo doživel zelo čustveno, po drugi strani pa je bila to tudi zame težka preizkušnja, ker sem imel težave z zdravjem, a sem moral zdržati do konca. Pa leta 2016, ko je bilo največje število gledalcev, kar pomnim kot napovedovalec. Takrat se je res vse »poklopilo«. Tudi sicer sem vsako leto po koncu zime, ki je zame vedno zelo delovna, precej iztrošen. Tempo je res hud, ampak to še vedno rad počnem.

Čustveno pravzaprav doživljam vse športne prireditve, ki jih delam doma ali v tujini in so zabeljene z vrhunskimi uspehi naših športnikov. Veliko prijateljstev stkem s športniki v športih, ki jih napovedujem. Je kar prednost za napovedovanje, da veliko športnikov tudi osebno poznam.

Po koncu nekajdnevnih napovedovanj potrebujete kak dan tišine?

Zagotovo. Tišino in odmik. Rad tudi raziskujem, in ko imam čas, grem na potovanje. Zelo rad grem sam na kak sprehod, še največkrat iz Rateč do Planice, pa to ne pomeni, da sem asocialen. Včasih preprosto prija tudi tišina.

Je prisotne še kaj treme, ko na primer napovedujete pred dvajset, trideset tisoč ljudmi?

Treme je zdaj bolj malo, le tiste pozitivne. Bolj gre za spoštovanje, odgovornost do vsake prireditve. Včasih je potrebne tudi malo improvizacije, a to doda tudi nove izkušnje.

V Planici ste prvič napovedovali leta 2001. Kako ste se znašli v tem?

Bolj po naključju, bil sem le na pravem mestu ob pravem času. Priložnost sem dobil na povabilo takratnega generalnega sekretarja Organizacijskega komiteja Planica. Napovedoval sem »po svoje«, le z nekaj malega izkušenj, predvsem pa z entuziazmom. Za prvič na tako veliki prireditvi mi je kar uspelo. Vzel sem v roke startno listo, prijel za mikrofon in začel govoriti ... In potem vsako leto vse do danes. V Planici nisem napovedoval le leta 2004. Kljub izkušnjam pa so priprave pred začetkom še vedno enake. Še zlasti Planica ima poseben čar, čeprav sem napovedoval tudi na številnih drugih svetovnih pokalih in prvenstvih; tudi zato, ker je tako blizu doma.

Letos se je od komentiranja poslovil Andrej Stare. Ste kdaj pri njem poiskali kak nasvet?

Ko sva se srečala, sva vedno kakšno rekla, ogromno statističnih podatkov ima. Večkrat pa seveda vidim Jelka Grosa, ki mi je tudi dal veliko informacij o skakalnem športu na splošno.

Ste si pred tem vsaj želeli napovedovati?

Če iskreno povem, nikoli nisem zares razmišljal o tem, da bi to počel, očitno pa sem imel občutek za napovedovanje. Poleg tega me zanima ves šport, že po naravi sem športni navdušenec in sem zato še toliko bolj vesel, da lahko opravljam to delo. V mladih letih, ko sem imel še veliko volje do šole, sem želel postati športni novinar. S šolo sem bil potem malo navzkriž in novinarstvo mi ni bilo namenjeno. Nekaj časa sem opravljal različne službe, samo napovedovanje, od česar danes živim, pa je, če sem čisto pošten, prišlo spontano. Glede javnega nastopanja in izkušenj pa … v mlajših letih smo imeli rokovsko skupino, kjer sem bil pevec. Del skupine je bil iz Rateč, del iz Trbiža. Prve prireditve pa sem odvodil za TIC oziroma Turistično društvo Kranjska Gora.

Ali ste kdaj trenirali smučarske skoke?

Nobenega skoka nimam v svojem življenju, samo en kratek čas sem treniral smučarski tek v Nordijskem društvu Rateče - Planica, a sem ga opustil, ker nisem imel ne posebne volje in ne znanja. Še vedno pa rekreativno rad tečem na smučeh, kadar mi čas dopušča.

Komentirate tudi druge športe?

Da, odvisno od letnega časa … (smeh) Konec aprila so se za letos zaključili nogometni turnirji Umag Trophy. Pozimi so seveda skoki, smučarski tek, biatlon, deskanje, tudi alpsko smučanje, v nezimskem času pa največ napovedujem kajak in kanu ter različne tekaške prireditve, plezanje, skoke v vodo, tudi kolesarjenje ... Od ekipnih športov sem do zdaj napovedoval futsal, košarko, rokomet, hokej. Komentiral sem tudi nekaj televizijskih prenosov za alpsko smučanje, košarko, floorball, je pa to povsem drug sistem kot napovedovanje v živo pred občinstvom. Pri televizijskem prenosu moraš še več vedeti in se še bolje pripraviti na to.

Pri napovedovanju iz enega jezika hitro preklapljate v drugega, kot bi pritiskali na gumb. Koliko jezikov dejansko govorite?

Mogoče imam res dar, talent za tuje jezike, nikoli pa zase nisem rekel, da sem poliglot. Od tujih jezikov pogovorno govorim angleško, italijansko, nemško in pa češko, čeprav sem, odkar ne napovedujem več toliko na Češkem, izgubil kar dosti besednega zaklada. Pri drugih tujih jezikih se naučim osnovne fraze, za vsakega športnika poskušam povedati nekaj v njegovem jeziku vsaj za dobrodošlico. Znam napovedati, kdo je na primer pri smučarskih skokih na zaletnem mestu, kakšna je bila dolžina skoka …

Spomnim se, da sem napovedoval sprejem športnikov v Ratečah pred neko prireditvijo v Planici in sem finskega športnika seveda na kratko ogovoril v finščini z: »Dober večer, kako ste?« Bil je navdušen in se je odločil, da bova malce več poklepetala. No, moral sem se mu opravičiti, da toliko finsko pa vendarle ne znam. Se trudim z jeziki, včasih se pa tudi kaj takega pripeti in mi je takrat tudi malo nerodno.

Omenili ste napovedovanje na Češkem. Vas pogosto vabijo v tujino?

V Planici smo se spoznali z organizatorji svetovnega pokala v poletih v Harrachovu, tam pa z organizatorji svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Libercu na Češkem leta 2009 in se dogovorili za napovedovanje skupaj z domačim napovedovalcem. Na Češkem sem se povezal z organizatorji tekem iz doline Val di Fiemme … Podobno je bilo tudi pri kajaku in pri drugih športih. Do zdaj sem napovedoval športne prireditve v desetih državah.

Tudi na Radiu Triglav vas je bilo slišati ...

Da, dobrih osem let, se mi zdi.

Napovedujete pa tudi druge prireditve, srečamo vas na Vaškem dnevu v domačih Ratečah, občasno napovedujete na dobrodelnih prireditvah ...

Vaški dan v Ratečah je tudi tradicija, pa srečanja parkeljnov treh dežel v Podkorenu, ki so pravi spektakel … Na tem mestu bi se rad zahvalil prav vsem organizatorjem dogodkov, ki so mi dali priložnost in jih nisem omenil. V čast pa mi je seveda tudi biti del kakšnega dobrodelnega dogodka.

Imate še kakšno neuresničeno željo? Kje bi še posebej radi napovedovali?

Na olimpijskih igrah.