Tulove grede z najvišjim vrhom / Foto: Jelena Justin

Spomin na indijanskega poglavarja

Tulove grede (1120 m n. m.) – Skalni masiv južnega Velebita, ki s svojimi zanimivimi stolpi buri domišljijo. Kulisa, kjer so se snemali legendarni filmi o Vinetouju po knjižni predlogi Karla Maya.

V prihajajočih tednih in mesecih, ko bomo odhajali na dopust na Hrvaško, bo marsikdo med nami skočil tudi na kakšen hrib. Aktiven dopust je nekaj povsem drugega kot ležanje na plaži. Tulove grede so 1120 metrov visok skalni masiv južnega Velebita, ki s svojo nezemeljsko obliko buri domišljijo, obenem pa je to lokacija, kjer so se v šestdesetih letih prejšnjega stoletja snemali filmi o indijanskem poglavarju Vinetouju.

Vzpon na vrh Tulovih gred je precej zahteven in ni primeren za vsakogar, a v sam amfiteater znotraj Tulovih gred lahko pride vsak. Že cesta, po kateri se pripeljemo do izhodišča vzpona, je atrakcija, saj velja za eno najlepših cest na Hrvaškem, ki pa jo malokdo pozna. Na ukaz avstrijskega dvora, da se skrajša povezava do takrat upravnega središča Dalmacije, ki je bilo v Zadru, so leta 1825 začeli graditi cesto. Do leta 1827 so zgradili 24 kilometrov dolg odsek od Obrovca čez Podprag, Prag in Kraljičina vrata do Malega Alana. Druga faza gradnje je bil »lažji« odsek Lika, dolg 17 kilometrov, od Malega Alana pa do vasice Sveti Rok. Cesta je bila dokončana in odprta leta 1832. Cesta dolžine 41 kilometrov je danes na seznamu hrvaške kulturne dediščine. Z njo je bila odprta poštna povezava med Dunajem in Zadrom.

Da prevozimo celotno cesto in obiščemo tudi Tulove grede, predlagam naslednje: če se peljemo proti Dalmaciji, je najbolje avtocesto zapustiti na izvozu Sv. Rok - Gračac, v naselju Sv. Rok pa se cesta odcepi proti prelazu Alan. Ob cesti je tudi oznaka, rjava tabla z napisom Majstorska cesta (Mojstrska cesta). V spodnjem delu je cesta asfaltirana, nato pa sledi makadam, ki pa je vzdrževan in lepo prevozen. Ko dosežemo prelaz Mali Alan, je najbolje parkirati za zidom, ki ščiti pred burjo. Na začetku zidu je tudi prva markacija in napis Tulove grede. Do amfiteatra Tulovih gred je približno uro vzpona. Pot se s parkirišča požene neposredno navzgor, dokaj strmo, potem pa preči med stenami in velikim zemeljskim udorom. Višje pot zavije nazaj proti stenam, povzpnemo se čez skale in tako dosežemo amfiteater. V osrčju Tulovih gred je bivak. Markirana pot na glavni vrh pelje desno od bivaka. Na skali je znak za Vrh hrvaške zastave. Pot je precej zahtevna, izpostavljena in zahteva nekaj plezalskih spretnosti. Najprej se s pomočjo jeklenice malce spustimo, prečimo in se povzpnemo. V pomoč nam je jeklenica, ki je navita okrog ogromne skale. Na drugi strani se zopet malce spustimo. Tudi tukaj nam je v pomoč kratka jeklenica. Plezamo s hrbtom naprej. Sledi nekaj metrov hoje, potem pa zadnji vzpon proti vrhu. Plezamo po odlični dalmatinski skali, ki drži in ni krušljiva. Vzpon je izpostavljen in ni za vsakogar. Z Vrha hrvaške zastave se pokažejo Novigrajsko in Karinsko morje, Masleniški most, otok Pag in eden najvišjih vrhov Velebita, Sveto brdo, pred katerim je zeleni Vlaški grad.

Sestopimo po poti vzpona. Vzpon odsvetujem v primeru dežja ali močne burje, ki tam neusmiljeno biča. Vzpon v takem vremenu je nevaren.

Da pridemo na dalmatinsko stran, nadaljujemo po cesti. Izjemen gradbeni dosežek je prava paša za oči.

Na koncu pa še opozorilo: v bližini Tulovih gred je bilo med vojno v devetdesetih letih nameščenih ogromno protipehotnih min. Velika večina območja je bila že razminirana in naj bi predel zdaj povsem varen, a vseeno velja opozorilo, naj se planinci držijo markiranih poti.

Nadmorska višina: 1120 m
Višinska razlika: 150 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 5 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 8. junij 2007 / 07:00

Umrl je Ivan Jan - Srečko

Kranj – Ta teden se je izteklo življenje pisatelja in zgodovinopisca Ivana Jana, rojenega leta 1921 na Bledu, s partizanskim imenom Srečko. Pred vojno se je izučil za...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 9. avgust 2013 / 14:41

Loka bo spet pisana

Škofja Loka se bo ta mesec znova uvrstila na zemljevid slovenskih festivalskih mest. V soboto, 10. avgusta, se namreč začenja že 17. festival Pisana Loka, s katerim se organizatorji iz Turističnega dr...

Razvedrilo / petek, 9. avgust 2013 / 16:00

Najbolj vroč festival leta

Pred pasjo vročino minulih dni so mnogi pregreti Slovenci iskali zatočišče in hlad v senci ob rekah, tolmunih, jezerih ali na morju. Kar 25 tisoč mladih pa si je konec tedna izbralo isto lokacijo – Vi...

Zanimivosti / petek, 9. avgust 2013 / 13:30

Brez vode ni nič

Vročina, ki še vedno pripeka, povzroča vse več škode in v kolikor bo škoda na poljščinah in trajnih nasadih presegla tri promile proračuna, bo Vlada sušo razglasila kot naravno nesrečo. Nekaj kmetov i...

Zanimivosti / petek, 9. avgust 2013 / 13:28

V vročini si je tudi kardinal nadel slamnik

Višarje - V nedeljo je bilo na Višarjah srečanje Treh Slovenij. Sonce je peklensko žgalo, a najbolj vztrajnih ni pregnalo v senco. Med takimi so bili tudi evropski poslanec Lojze Peterle,...

GG Plus / petek, 9. avgust 2013 / 12:27

Spet ta Zlodej!

Novica prejšnjega tedna je bil odstop prvakov Cerkve v Sloveniji. Zato skoraj ne morem drugače, kot da v tej zadevi tudi sam nekaj pripišem. A kako, da bo vsaj malo drugače od vsega tisteg...