Do konca leta v ekološkem dolgu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / sreda, 1. maj 2024 / 08:39

Dan ekološkega dolga za Slovenijo, ko smo v državi porabili vse razpoložljive vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu, smo letos zaznamovali 25. aprila, kar je teden dni pozneje kot lani.

Kranj – »Po podatkih organizacije Global Footprint Network (Omrežje za globalni ekološki odtis, op. a.) ekološki odtis Slovenca znaša 5,37 globalnega hektarja, medtem ko Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi za zadovoljevanje naših potreb po naravnih virih potrebovali 3,4 Zemlje,« so ponazorili pri Inštitutu za zdravje in okolje in dodali, da nas ekološki dolg opozarja, da naša dejanja presegajo zmogljivosti našega planeta, in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije.

Na Inštitutu so še poudarili, da je dan ekološkega dolga letos nastopil po dnevu Zemlje in teden kasneje kot lani, a se še vedno na koledarju znajde mnogo prezgodaj, saj to pomeni, da bomo Slovenci več kot osem mesecev do konca leta živeli v tako imenovanem ekološkem dolgu. Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, in letošnjem dnevu ekološkega dolga za Slovenijo so zato pripravili kampanjo ozaveščanja na družbenih omrežjih, v okviru katere bodo z različnimi govorci poudarili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na ekološki odtis, kot so prehrana, potrošnja, mobilnost in energija. Generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Andrej Gnezda je ob tem poudaril, da sta sektorja, ki sta v Sloveniji odgovorna za največje količine toplogrednih plinov, energetika in promet oziroma mobilnost. Kot je dodal, je ministrstvo zato pripravilo nekaj zakonodajnih predlogov in sprejelo spremembe zakonodaje, s katerimi spodbujajo potrebno smer razvoja, hkrati pa s sistemom subvencij spodbujajo naložbe v energetsko sanacijo stavb in montažo sončnih elektrarn ter druge naložbe. Na Inštitutu za zdravje in okolje so še dodali, da lahko tudi z majhnimi spremembami v svojem vsakdanjem življenju dosežemo velike rezultate. »Zato je ključno, da se zavedamo svojega ekološkega odtisa in se trudimo zmanjšati svoj vpliv na okolje. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo, vsak nakup, ki ga opravimo, in vsaka navada, ki jo spremenimo, lahko prispeva k bolj zdravemu planetu za nas in za prihodnje generacije.«