Katixa Agirre, Matere ne, prevedla Barbara Pregelj, Založba Malinc, Medvode, 2023, 228 strani

Matere ne

»Ni dobro, da imaš bujno domišljijo. Morda je koristna na področju spolnih fantazij in nekaterih drugih, manj pomembnih področjih v življenju. Večinoma pa gre za lastnost, ki prinaša le tegobe. Kdo bi lahko ukrotil hudičevo domišljijo novopečene matere? Moj strah je bil zelo konkreten, njegove veje pa so bile zavite in brez jasnih meja. V glavnem so se sukale okoli različnih načinov, zaradi katerih bi Erik lahko umrl. Na primer: lahko bi padel v reko med sprehajanjem z otroškim vozičkom ali ko prečkava most; dovolj bi bilo že, da bi ga potisnil kdo, ki teče, pa bi se nespretno spotaknil. Bi bila pripravljena skočiti v vodo, da bi ga rešila? Mislila sem, da to ne bi bilo mogoče, teža vozička bi mojega malčka nezadržno potopila. Še en strah: najbolj smešen in tisti, ob katerem najbolj zardevam, vendar se mi je takrat zdel povsem realen. Erika bom nehote oprala v pralnem stroju. Bilo je mogoče, zakaj pa ne: otrok bi spal na odeji, na tleh, v kotu dnevne sobe in jaz bi samodejno, iz oblaka, na katerega me je obsodilo pomanjkanje spanca, začela s tal pobirati odeje in umazana oblačila, brisače s sledovi bruhanja in v tej zmedi bi pobrala tudi odejo, na kateri je spal Erik, z otrokom na njej – tako lahek je bil – in jo stlačila v boben pralnega stroja, ne da bi slišala njegovo jokanje. Šele ko bi pritisnila na gumb za kratek program, bi se zavedala svoje usodne napake. Potem bi se začelo vrtenje, zlobni boben bi se v nekaj trenutkih napolnil z vodo. Pralnega stroja ni mogoče odpreti, dokler je poln vode. Kot v grozljivki bi morala za steklom gledati umiranje in smrt svojega dečka. Več mesecev mi je ob vsakem pritisku na gumb pralnega stroja po hrbtenici stekel mrzlični občutek panike. Mojo vznemirjenost lahko razume le tisti, kdor ve, kolikokrat je treba vklopiti pralni stroj, ko je v hiši novorojenček. Bilo jih je še več: odprta okna, igrače, ki so ravno prav velike, da se zataknejo v grlu, zamaški, steklenice z belilom, kabel likalnika, vrelo olje, ki tako rado skače iz ponve, in številne druge nevarnosti, ki so vedno prisotne …« (str. 187–188)

V romanu baskovske pisateljice Katixe Agirre (1981) se prepletata zgodbi dveh žensk. V zgodbo prvoosebne pripovedovalke, uspešne pisateljice, ki pričakuje svojega prvega otroka in se obenem trudi napisati svojo drugo knjigo, je vtkana zgodba njene nekdanje znanke, ki se znajde v središču zanimanja javnosti, potem ko je utopila svoja otroka, desetmesečna dvojčka. Sicer pa gre za sodobno in berljivo upodobitev problema detomora, sindroma antične Medeje, predhodnice vseh detomorilk …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / torek, 16. maj 2017 / 19:26

Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 13. avgust 2013 / 07:00

Janezovo kolesarjenje okrog Slovenije

Nič novega, boste mnogi ljubitelji »ekstremnega« početja rekli, skomignili z rameni in nehali brati.

Nasveti / torek, 13. avgust 2013 / 14:18

Šopek za Marijo

Veliki šmaren je kakopak velik praznik. Marijin največji. In njega dni so ob vnebovzetju Rože skrivnostne blagoslavljali zelišča in rože, spletene v vence ali šopke, ki so jih ljudje prinašali v cerke...

Jezersko / torek, 13. avgust 2013 / 10:48

Ne vem, če sem k'er'ga zgrešil

Je povedal domačin Nace na tradicionalnem Ovčarskem balu na Jezerskem. V vlogi redarja je že kar kakšnih petintrideset let, včasih pa je bil tudi pastir. Enkrat je več, drugič manj obiskovalcev, vedno...

Razvedrilo / torek, 13. avgust 2013 / 12:00

Pravi žurerji

Bohinjci in Gorenjci so se po besedah pevca skupine Victory Roberta Dragarja na tradicionalni Kresni noči v Bohinju izkazali kot dobrosrčni, trmasti in pravi žurerji do jutranjih ur.

Razvedrilo / torek, 13. avgust 2013 / 11:00

Kresna fantovščina

Bohinjsko Kresno noč je s prijatelji obiskal tudi bodoči ženin Blaž Žerjav iz Stare Loke. Posebno okolje za fantovščino, dogodek, ki si ga nekateri zapomnijo za vse življenje. Pevski nasto...