Tudi letos nekaj novosti

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 10:33

Letos je drugo leto izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, a kljub temu je pri ukrepih in plačilih v primerjavi z lani nekaj novosti in sprememb.

Kranj – V ponedeljek, 8. aprila, se je začela letošnja subvencijska kampanja, to je elektronsko izpolnjevanje in oddajanje zbirnih vlog z zahtevki za neposredna in druga kmetijska plačila, ki bo trajala do 10. julija.

Izbira med različnimi plačili in ukrepi

Kmetje se z oddajo zahtevkov v zbirnih vlogah lahko odločajo med različnimi neposrednimi plačili in ukrepi razvoja podeželja. Pri neposrednih plačilih so na izbiro osnovna in dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost, vezane dohodkovne podpore za rejo govedi, za krave dojilje, za mleko z gorskih območij in za beljakovinske rastline, podpore iz sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali (z enajstimi ukrepi) ter dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. V okviru ukrepov razvoja podeželja je možno uveljavljati plačila za območja z omejenimi naravnimi in drugimi omejitvami (OMD), kmetijsko okoljska in podnebna plačila, podpore za dobrobit živali, ekološko kmetovanje in čebelarjenje, rejo živali lokalnih pasem in pridelavo lokalnih sort rastlin, biotično varstvo rastlin ter za ohranjanje habitatnih tipov in vrst na območjih Nature 2000.

Lani, ko je bilo prvo leto izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027, je bilo veliko novosti in sprememb, a tudi letos, v drugem letu izvajanja načrta, jih je nekaj, predvsem pri pravilih pogojenosti, ki so vsebinsko zahtevnejša od nekdanje navzkrižne skladnosti, in pri ukrepih za kmetijsko-okoljska in podnebna plačila (KOPOP). Pri pravilih pogojenosti so spremembe predvsem glede kolobarjenja na ornih zemljiščih (DKOP 7) in glede minimalnega deleža ornih zemljišč za neproizvodne namene (DKOP 8).

Zahteve za kmetije z večjo površino njiv

Kot je pojasnil Robert Golc, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, obvezno kolobarjenje velja za kmetije z več kot desetimi hektarji orne površine. Pravilo pogojenosti zahteva od teh kmetij takšno kolobarjenje, pri katerem morajo vsako leto zamenjati glavni posevek na vsaj 60 odstotkih ornih površin, na preostalih površinah pa ga lahko ponovijo največ tri leta zapored, a le pod pogojem, da vsakokrat po spravilu glavnega posevka posejejo podsevek, dosevek ali drugi glavni posevek. Pri kolobarjenju so izjema trave, travno-deteljne mešanice, deteljno-travne mešanice, lucerne in detelje (oziroma prahe), ki jih lahko pridelujejo več kot tri leta, a se kljub temu njihova površina šteje med 60 odstotkov njiv, na katerih pravilo pogojenosti zahteva zamenjavo glavnega posevka vsako leto.

Zahteva o minimalnem deležu ornih zemljišč za neproizvodne namene zavezuje kmetije z več kot desetimi hektarji njiv, da na štirih odstotkih površine pustijo praho. Kot je pojasnil Golc, je pri tej zahtevi zaradi protesta kmetov v Sloveniji in tudi drugje v Evropi prišlo do spremembe, ki večjim kmetijam omogoča, da lahko na teh površinah posejejo rastline, ki vežejo dušik iz zraka (deteljo, lucerno, deteljno-travne mešanice, sojo, fižol, bob, grah, grašico …); pri tem pa je pogoj, da so te rastline na njivah pretežni del obdobja med 1. majem in 31. julijem. Kmetije lahko na štiri odstotke površine njiv posejejo tudi vmesne neprezimne ali prezimne dosevke. Neprezimni dosevki, med katerimi so lahko tudi medovite rastline, morajo zagotoviti zadostno pokritost tal z listno maso med 15. avgustom in 15. oktobrom, prezimni dosevki in medovite rastline pa med 1. septembrom in 30. oktobrom. Na teh površinah ni dovoljeno uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, kmetije pa bodo po izpolnitvi časovne zahteve glede pokritosti tal lahko uporabile te rastline za proizvodne namene, to je za prehrano ljudi in živali.