Za dobrodošlico so obiskovalci lahko poskusili divjačinsko pašteto Marjana Grajzarja. / Foto: Klara Mrak

Na salamijadi kar štiriinštirideset vzorcev

»Letos smo v ocenjevanje prejeli kar 44 vzorcev, kar je daleč največja bera po koroni. V zadnjih letih smo jih namreč dobili le okrog 25,« nam je povedal Tomaž Žežko, predsednik Društva ljubiteljev salam Poljanske doline. Strokovna žirija je za zmagovalko izbrala salamo, ki so jo izdelali prav v omenjenem društvu, sobotne okuševalce v gostilni Na Vidmu pa je najbolj prepričala salama, ki jo je izdelal Janko Čemažar iz Gorenje vasi.

Poljane nad Škofjo Loko – V Društvu ljubiteljev salam Poljanske doline je že več kot štirideset aktivnih članov. »Trudimo se privabiti mlade. Letos sta dva naša mlajša člana prvič naredila salami in ju prinesla na ocenitev. Moram priznati, da sta bili zelo dobro narejeni,« pove Žežko. Letos so torej v ocenjevanje prejeli kar 44 vzorcev. Ocenjevalni kriteriji strokovne komisije so štirje: zunanji videz, prerez, vonj in okus. In kakšna je prava slovenska domača salama, povprašamo Žežka. »To je svinjska salama, ki ima lahko tudi malo primesi govedine za vezivo, a ne več kot dvajset odstotkov, saj se to takoj vidi tudi pri barvi.« Tudi letos so vzorce prinesli ljubiteljski izdelovalci salam z vseh koncev Gorenjske. »V našem pravilniku je zapisano, da se na lokalnih salamijadah ocenjujejo zgolj salame lokalnih izdelovalcev. Letos prihajajo z vseh koncev Gorenjske: denimo iz Idrije, s Svetega Andreja, iz Rovt, Žirov, Jame, tudi Medvod, iz Poljanske doline je tu kar nekaj vzorcev. Zares sem vesel, da je udeležba letos tako dobra,« razlaga Žežko. Ko se na teraso gostilne Na Vidmu začnejo zgrinjati trume obiskovalcev, ki nekateri bolj nekateri manj strokovno primerjajo okuse, se je med njimi slišati enotno mnenje: da so dobre prav vse. »Predvsem v nobeni od salam, ki so danes tu na pokušino, ni aditivov. Poudarek je na osnovnih sestavinah: sol, poper, česnova voda, vino,« osnovne sestavine prave salame opiše Žežko. Mize se šibijo od dobrot, med njimi je tudi divjačinska pašteta, ki jo je izdelal Marjan Grajzar. Poseben okus ima. »Čuti se, da je narejena samo iz divjačine, notri je namreč meso divjega prašiča in fazana,« nam pove Grajzar, sicer nekdanji predsednik Lovskega društva Poljane.

Oceni komisije in ljudstva

Na Vidmu so bili ob 15. uri vzorci nared za pokuševalce. »Obiskovalci se lahko najedo do onemoglosti, saj lahko pokusijo vseh 44 vzorcev,« se nasmeje Žežko. »Ko odidejo, oddajo kuponček, na katerem označijo, katera salama se jim je zdela najboljša.« Salame so bile v ta namen oštevilčene. Na podlagi glasovanja so bile razglašene najboljše tri po oceni ljudstva. Da pa je bil dogodek še bolj zanimiv, so obiskovalci lahko ugibali tudi težo košarice mesnin, ki je bila letos zelo bogato napolnjena, saj je le šlo za jubilejno, deseto salamijado. Kar sedem salam je komisija ocenila z več kot petdesetimi točkami. Najbolje, kot zapisano, salamo Društva ljubiteljev salam Poljanske doline, sledile so salame Jureta Jesenka iz Poljan, Jožice Vreček iz Mavčič, Davida Jesenka iz Poljan, Vida Vrečka iz Mavčič, Irene Podobnik iz Cerknega in Lada Jesenka iz Gorenje vasi. Sobotni okuševalci pa so za zmagovalno salamo razglasili salamo Janka Čemažarja iz Gorenje vasi, druga je bila salama Mirana Jesenka iz Žirov, tretjo najboljšo po mnenju obiskovalcev pa je izdelal Matjaž Okoren iz Tržiča.

Slaba sezona za sušenje

Čeprav je bila po besedah predsednika Društva ljubiteljev salam Poljanske doline Tomaža Žežka letos zelo slaba sezona za sušenje na zraku, ker je bilo preveč vlage in premalo pretoka, je presenetljivo, da je kakovost salam tako zelo vrhunska. »Tiste, ki so 'v špici', so izredno kakovostne in upamo, da bomo dober rezultat dosegli tudi na državnem ocenjevanju,« si želi. Državno ocenjevanje je na vrsti kaj kmalu, in sicer le lučaj stran od Poljan, kjer je potekala letošnja deseta salamijada. V soboto, 11. maja, bo namreč finale slovenskih salamijad potekal na Visokem. »Prireditev, ki bo v šotoru, se bo začela ob 17. uri. V vstopnici bosta všteti pokušina salam in večerja z visoško pečenko, praženim krompirjem in pijačo. Uradni del z večerjo, na kateri bodo glasbena spremljava lokalni godci, se bo zaključil do 20. ure, potem bo sledila veselica z Ravbarji,« dogodek, ki bo že čez slab mesec, napove Žežko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 27. december 2006 / 06:00

Anketa: Petarde? Škoda denarja

Želeli ali ne, novoletno rajanje povsod spremljajo tudi poki petard in barviti ognjemeti. Tudi vi radi na silvestrsko noč prižgete petardo oziroma raketo ali raje praznujete v miru?

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 17. april 2019 / 21:56

Zadovoljni s pestro ponudbo

Spomladanski kmetijsko-obrtni sejem, ki je potekal minuli konec tedna, je v Komendo znova privabil precejšnje število obiskovalcev iz domala vseh koncev Slovenije. Naključne mimoidoč...

Naklo / sreda, 17. april 2019 / 21:48

Razstava v duhu praznika

Dijaki Biotehniškega centra (BC) Naklo – Srednja šola in Kulturno-turistično društvo Pod krivo jelko sta v četrtek povabila na odprtje že tradicionalne razstave velikonočnih dekoracij v Galeriji Grašč...

Nasveti / sreda, 17. april 2019 / 21:47

Pehtranova potica

Zakaj letos ne bi bila za veliko noč na mizi pehtranova potica s skuto?

Mularija / sreda, 17. april 2019 / 21:46

Na odru že prvošolci

V Zadružnem domu Ribno so pretekli teden v sklopu strokovnega srečanja Društva učiteljev podružničnih šol (DUPŠ) Slovenije gostili enajsto gledališko srečanje podružničnih šol, ki je sočasno potekalo...

GG Plus / sreda, 17. april 2019 / 21:45

Gorenjsko velikonočno izročilo

Ker smo ravno v velikonočnem času, obudimo še spomin na nekdanjo gorenjsko veliko noč. Lepo, a pozabljeno je pričevanje pisateljice Manice Koman, objavljeno že leta 1928. Preberimo nekaj odlomkov …