Pridali so, da Franc Pavčič - Rado ne bo pozabljen; od leve: David Ahačič, Frančeva vnukinja Andreja in vnuk Bojan, Boris Kuburič, Janez Kikel, Jožica Koder, Drago Papler, Frančeva hčerka Breda in Tina Žugelj. / Foto: Primož Pičulin

So najlepše pesmi že napisane

Ob svetovnem dnevu poezije so v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja Tržič povabili na literarni večer z naslovom So najlepše pesmi že napisane, posvečen stoti obletnici rojstva tržiškega pesnika Franca Pavčiča - Rada.

Prve pesmi so zaznamovale vojno dobo in mladostno zaljubljenost, kasnejše poklicno pot elektrotehnike, ki ji je pripadal. Zadnje pesmi v zreli dobi so se ukvarjale z mislimi o svetu, nazorih in smislu, ki ga nosi vsak v sebi in s seboj.

Nedavni literarni večer je pripravila tržiška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, pesmi Franca Pavčiča - Rada sta interpretirala Janez Kikel in David Ahačič, člana Mladinskega gledališča Tržič. O pesnikovem življenju in delu je govoril doc. dr. Drago Papler, njegov poznavalec in avtor elektronske knjige Brleča luč v somraku – monografija pesmi Franca Pavčiča Rada v prispodobah fotografskih motivov. Projekcijo fotografij je na violini spremljala Tina Žugelj.

Franc Pavčič je bil rojen leta 1923 v Sladojevcih na Hrvaškem v železničarski družini. Od mladih let so ga vsi klicali Rado. Kot je dejal Drago Papler, je očetov čustven in zasanjan pesniški navdih podedoval tudi Franc. Družina se je večkrat selila, leta 1940 v Tržič. Franc je obiskoval kranjsko gimnazijo, po izbruhu vojne je leta 1941 šolanje nadaljeval v Beljaku. Takrat je tudi začel pisati pesmi, a je bil iz šolskih klopi mobiliziran v nemško vojsko. Po vrnitvi se je zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, vključil se je v tržiško kulturno delovanje. Medtem je opravil maturo v Kranju in se odločil za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. »Ker je bil kot študent zelo zadržan, je pisal svoje občutke in doživetja in tako so nastale pesmi,« je pojasnil Papler.

Franc Pavčič je v Tržiču spoznal svojo bodočo ženo Jožico, dekliško Belhar. Kot diplomirani inženir elektrotehnike se je zaposlil v kranjski Iskri, nato v ljubljanski enoti telekomunikacij. Leta 1964 je začel poučevati v Šolskem centru Iskra in kasneje na Srednji tehniški šoli v Kranju. Kot je dejal Papler, mu je bilo pisanje pesmi beg iz tehniškega zmehaniziranega vrveža. »Pisanje pesmi mu je bila protiutež za uravnovešenje njegovih misli, nazorov in dejanj ter za delno sprostitev.« Franc Pavčič - Rado je umrl leta 1986, pokopan je na tržiškem pokopališču.

Zrel iskalec podobe sveta

Kot je povedal Drago Papler, njegova srečanja s poezijo Franca Pavčiča - Rada segajo v drugo polovico sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je svojega profesorja elektrotehnike začel spoznavati tudi kot literata. »Začutil sem iskreno, globoko razmišljujočo dušo, ki se iz materialne vsakdanjosti vse pogosteje umika v svoj svet in občutja veselja ter tudi vse večje otožnosti izliva v obliki pesmi na papir.« Pesmi je objavljal v tovarniškem glasilu Iskra in sodeloval v Iskrini literarni sekciji. S svojo strokovnostjo in človeško neposrednostjo se je skušal približati mladim, kot človek je bil skromen, kot pesnik zrel iskalec podobe današnjega sveta, ga opiše Papler.

Prispodobe pesmi v fotografijah

Ko je Drago Papler leta 1999 pripravljal prispevke in fotografske motive za knjigo Kriških 50 planinskih let, je podoživljal utrinke iz pesmi in jih ujel v prispodobah fotografskih motivov. »Našel sem veliko vzporednic med Pavčičevimi pesmimi in svojimi fotografijami kot odrazom mladosti, čutenja, impresij in občutkov.« Brleča luč v somraku, na novo odkrita pesem iz rokopisa Franca Pavčiča - Rada, pa se mu je ponudila kot asociacija na nitke električnih daljnovodov, ki pustijo vtise. Do izdaje tiskane knjige še ni prišlo, spomin se je ohranil v elektronski knjigi Brleča luč v somraku.

Steklena vaza

Včasih si steklena vaza.
V njej ni rož.
Skoznjo gledajo ljudje.
Tudi vanjo.
Ne vidijo ničesar,
ker v njej ni rož.
V njej ni vode.
Je vsa steklena.
Okoli nje meglica
tihih sanj …
Skoznjo gledajo ljudje.
Ne vidijo ničesar,
ker v njej ni rož,
ker v njej ni vode …

(Zbirka Naša izpoved 1979, Zbirka Iskre 1981)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 7. julij 2015 / 12:00

V spomin: Juta Krulc (1913–2015)

Bi se lahko reklo, da je pravzaprav nekaj lepega, če nekdo, ki je doživel 102 pomladi in se je v svojem dolgem življenju največ ukvarjal z vrtovi, odide s tega sveta ravno v kresnem času? Gospa Jut...

Objavljeno na isti dan


Šenčur / petek, 12. februar 2016 / 15:09

Občina spet sofinancira sejemski nastop

Šenčur – Občina Šenčur bo na predlog odborov za kmetijstvo in gospodarstvo pri občinskem svetu šenčurskim kmetom, podjetnikom in društvom omogočila brezplačni razstavni prostor na spomladanskem sej...

Razvedrilo / petek, 12. februar 2016 / 17:00

Ana Maria, Mario in Klemen

Novi festival slovenske zabavne glasbe DSZG 2016 se bo predstavil februarja 2016 v Ljubljani. Sestavljajo ga kar trije tekmovalni večeri: Poprock, Popevka in Ema. Poprock bo na sporedu že...

Kranjska Gora / petek, 12. februar 2016 / 16:23

V Planici vedno manj prostora

Planica – Kot kaže, bo vedno teže dobiti vstopnice za ogled finalnih tekem svetovnega pokala v naši Planici. Tako je bila prejšnji teden razprodana sobotna tekma, do včeraj pa so razprodali tudi st...

Slovenija / sobota, 13. februar 2016 / 00:07

Globalno valentinovo

V nedeljo bo valentinovo, dan vseh zaljubljenih in svetovna priložnost za trgovce, ki v dneh pred tem »praznikom« prodajo cele gore drobnih daril. Po naši vrnitvi v kapitalizem se valentinovanje širi...

Gospodarstvo / sobota, 13. februar 2016 / 00:05

Peticija za ohranitev Peka

Gibanje OPS bo peticijo dostavilo premierju.