Radostno sporočilo velike noči

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / sobota, 30. marec 2024 / 17:55

Velika noč je poleg božiča največji krščanski in tudi ljudski praznik. Prinaša upanje in veselje, da je življenje močnejše od smrti in dobro boljše od zla.

Kranj – Zgodovina uči, da so veliko noč, sicer z drugačnimi imeni in nameni, kot spomin na Jezusovo križanje praznovali že davno nazaj, običajno v dneh prihajajoče pomladi. Natančnejši datum praznika pa so cerkveni očetje določili v prvi polovici 4. stoletja na prvem nicejskem koncilu, in sicer na prvo nedeljo po prvi pomladni luni, ki je med 22. marcem in 25. aprilom. Velika noč je tako premakljiv praznik, od katerega so odvisni tudi nekateri drugi katoliški prazniki.

Velika noč je s svojim sporočilom, da je Jezus s svojim vstajenjem od mrtvih premagal smrt in povzdignil življenje, med vsemi prazniki nekaj posebnega: za verne in tudi za neverne. Gotovo ni praznika na Slovenskem, s katerim bi bilo povezane toliko narodove zgodovine in tradicije, toliko običajev, toliko dobrih misli, toliko veselja in upanja po dobrem ter dobrih navad. Nevede smo pozornejši do ljudi, ki jih običajno ne vidimo ali jih ne slišimo, pa ne zaslužijo, da so pozabljeni ali zapostavljeni.

Naš znani etnolog dr. Niko Kuret je imel veliko razlogov, da je v prvi knjigi Praznično leto Slovencev o veliki noči navdušujoče zapisal: »Kresovi po gričih, odmevajoče pokanje topičev, slavnostno pritrkavanje od vseh strani, to je pomagalo ustvarjati nepopisno praznično razpoloženje, razglašalo življenjsko radost zaradi Kristusove zmage nad smrtjo, zaradi odrešenja vsega stvarstva in zaradi konca spokornega posta in neznansko mračnega velikega tedna …«

Od takrat, ko je dr. Kuret zapisal te besede, so se časi spremenili. Ni se pa spremenilo osnovno univerzalno sporočilo velike noči: zmaga življenja nad smrtjo in upanja nad obupom.