Luštrek odvaja pline

O začimbni vrednosti luštreka (Levisticum officinale) je pred časom pisal že gospod s sosednje strani, danes pa se posvetimo njegovi zeliščni vrednosti, ki tudi ni od muh.

A medtem ko v kulinariki uporabljamo v glavnem liste, se v zdravilstvu najbolj izkaže luštrekova korenina, ki jo izkopavamo v tem času. Že Plinij je vedel, da odvaja pline, lajša prebavne motnje in žene na vodo. Svoj čas je veljalo, da je luštrek tudi »lustik«, to je, da vzbuja pohoto.

Za prebavo in snubljenje

Rastlina, ob kateri, ko jo povohamo, najprej pomislimo na juho, izvira iz južnega Irana. Od tod se je že davno razširil po vsej stari celini. Rimski kuhar Apicus je z njegovimi listi začinjal grahove in fižolove jedi, Dioskurid in Plinij pa sta rastlino svetovala pri težavah s prebavo, slabosti v želodcu in zasluzenem želodcu. Tudi sv. Hildegarda je naklonjena zdravljenju z luštrekom in priporoča njegovo gojitev. V srednjem veku zaradi svojevrstne arome zaslovi kot pomagalo pri snubljenju. Velja za pravi pravcati afrodiziak in brez njega skorajda ni ljubezenskega napoja. Od tod izvirata tudi njegovo angleško in nemško ime, lovage in Liebstöckel. Pa tudi naše, ki naj bi prihajalo iz nemških besed »Lust reich«, kar pomeni - poln poželenja. In seveda tudi ljudska imena, kot so lustik, luštanjek, ljubčec, ljubček, luštek, luštrk, luštrik … Ponekod po svetu mu pravijo tudi ljubezenski peteršilj.

Ljudska raba

V srednjem veku je neki irski zeliščar zapisal, da luštrek odpravlja vetrove, pomaga prebavi, spodbuja mokrenje in menstruacijo, čisti pogled in z obraza odstrani madeže, pege, rdečico. To v ljudskem zdravilstvu še vedno upoštevajo. V glavnem z njegovo korenino pospešujejo izločanje seča, sluzi, menstruacije, zbujajo tek in blažijo krče, prebavne motnje in migreno. »Stiški dohtar« je zapisal, da se obnese pri beljakovinah v seču, vnetju ledvičnih čaš, pri revmi in protinu, srčnih boleznih, zlasti vodenici. Imela naj bi dobre ogrevalne lastnosti, ki izboljšajo krvni obtok. Krepi celoten organizem in se obnese pri splošni živčni slabosti.

Novejša spoznanja

Spoznanja ljudskega zdravilstva je v glavnem potrdila tudi sodobna znanstvena medicina. Tako, dandanes velja, da je luštrek diuretik, spazmolitik in karminativ. Pospešuje torej izločanje vode in je uporaben pri vnetjih ledvic in mehurja ter pri vodenici in protinu. Nadalje čaj iz luštrekove korenine lajša motnje prebave, povezane s pogostim spahovanjem in zgago ter odvaja pline. Zaradi izboljšanja prebave se napetost trebuha zmanjša in splošno počutje izboljša. Tudi sveži ali posušeni listi pospešijo prebavo, zato z njimi v ne skoparimo niti v kuhinji. Pridno jih dodajajmo juham, enolončnicam, ričetu, stročnicam in kuhanemu krompirju. Z njimi lahko tudi aromatiziramo kis ali jih namočimo v žganje.

Korenina za čaj

Luštrek je pogost in zaželen prebivalec podeželskih vrtov. V naravi ga srečamo le tu pa tam, in še to se je tja zanesel iz vrtov. Korenino kopljemo jeseni. Razrežemo jo po dolgem in skrbno posušimo. Pri pripravi čaja se odločimo za zavretek: dve žlički narezane posušene korenine prelijemo s skodelico hladne vode in segrejemo do vretja. Dnevno po požirkih pijemo do dve skodelici nesladkanega čaja. Luštrek se uporablja tudi v zeliščnih čajnih mešanicah, denimo za odvajanje vode pri srčnih in ledvičnih obolenjih, pri pomanjkanju želodčnega soka in kisline ter pri vnetju želodčne sluznice. Pripravimo si poparek iz enakih delov korenine luštreka, brezovega lista (Betula pendula), lista gornika (Arctostaphylos uva-ursi), lanenega semena (Linum usitatissimum) in zeli kilavca (Herniaria glabra). Pijemo po tri skodelice čaja na dan. Uporabo luštreka odsvetujejo med nosečnostjo in pri močno povišani temperaturi. Prekomerno uživanje lahko poškoduje ledvične čašice. Pri priporočenih dozah in krajši uporabi pa luštrek ni škodljiv.