Zdravniška dilema: javno zdravstvo ali profit?

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Jesenice / ponedeljek, 25. marec 2024 / 18:15

Z vprašanjem javnega zdravstva se ne ukvarjamo dovolj, ljudje ne poznajo razlike med javnim zdravnikom, koncesionarjem in zasebnikom, je na okrogli mizi o javnem zdravstvu dejal dr. Dušan Keber.

Jesenice – Javno zdravstvo predstavlja temeljni steber družbenega sistema, ki zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo vsem prebivalcem ne glede na njihov socialno-ekonomski status. Da se ljudje z vprašanjem javnega zdravstva ne ukvarjajo dovolj, je na javni tribuni o javnem zdravstvu na Jesenicah v uvodu zatrdil nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, ki je pred kratkim tudi izdal novo knjigo Solidarnost ali pohlep. Okroglo mizo je pripravilo Društvo upokojencev Jesenice, na njej pa je poleg dr. Kebra sodelovala tudi upokojena zdravnica Marija Mulej. Pogovor je vodil Jože Osterman.

»Ljudje ne poznajo razlike med javnim zdravnikom, koncesionarjem in pravim zasebnikom. Posamezniku tega celo ni treba vedeti, saj tako pri javnem zdravniku kot koncesionarju dobi storitev, ki jo potrebuje. Na sistemski ravni pa je to ključno vprašanje,« je pojasnil dr. Keber in poudaril, da je v javno zdravstvo vdrl element profita.

Solidarnost ali profit?

V nadaljevanju je dejal, da je pravih zasebnikov relativno malo, zanj ključni problem predstavljajo zdravniki, ki, kot je dejal, »parazitirajo na javnem denarju«. »Vsak zasebnik želi davčno optimizirati svoj denar. Javni zdravnik ob pacientu ne bo razmišljal, kako lahko profitira. Včasih smo gradili kariero, da bi postali raziskovalci, dobri učitelji, da bi dosegli neke uspehe, danes pa so mladi zdravniki pred dilemo, kaj naj kot zdravniki počnejo. Ali naj zagovarjajo javni sistem ali naj se vozijo v luksuznih avtomobilih, imajo jahte. Izpostavljeni so skominam in razmišljajo o boljših dohodkih,« je zatrdil dr. Keber, ki meni, da med zdravniki obstajajo znatne razlike v dohodkih in posledično tudi v udobju življenja. Po njegovem mnenju so javni zdravniki nezadovoljni in že dvajset let iščejo načine, s katerimi bi v javnem sistemu iz javnega denarja dobili čim več. »Ena od teh oblik so zdravniki z dvojno prakso, dvoživke. Dopoldne delajo v javnem zavodu, popoldne pa po pogodbi pri zasebniku s trikrat večjim cenikom. Logično je, da se ta javni zdravnik ne bo trudil zmanjšati vrst v javnem sistemu. Ker če ni čakalnih vrst, popoldne ne more služiti s pacienti pri zasebniku,« je dejal dr. Keber.

Kadrovski manko

Prim. Marija Mulej, ki predava na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, je poudarila, da se pri študentih razklanost javnega in zasebnega zdravstva še ne pozna. »Se pa potem pozna, ko pridejo v službo. Iščejo lažje delo pri zasebniku, ker ne delajo ob koncu tedna, ne delajo ponoči. Tretjina oddelkov v jeseniški bolnišnici ne dela, ker nimajo osebja zdravstvene nege. Žalostno, da se jih ne da nagraditi tako, da bi ostali v bolnišnicah,« je poudarila.

Pogovor je nanesel tudi na gradnjo regionalne bolnišnice, pri čemer je prim. Marija Mulej dejala, da se je treba vprašati, ali je res potrebna. »Preden se gre v gradnjo, je treba imeti kadrovski načrt. Trenutno nimamo medicinskih sester, kje jih bomo dobili? Nesmiselno je graditi zidove, ki jih ne bomo mogli napolniti,« je poudarila.

Pogovor je občinstvo razdelil. Mnogi med poslušalci so se strinjali s Kebrom in Mulejevo, iz občinstva pa je bilo moč slišati tudi, da je bil pogovor preveč podoben branjevkam na tržnici in da pravih rešitev za nastale probleme niso navedli.