Februarja že strožji nadzor

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 1. februar 2016 / 10:50

Finančna uprava (Furs) bo 1. februarja začela strožji nadzor nad davčnim potrjevanjem računov in tudi z doslednim kaznovanjem zavezancev, ki se še niso vključili v sistem davčnih blagajn.

Kranj – Nadzorniki finančne uprave bodo kaznovali tako zavezance, ki se še niso vključili v sistem davčnih blagajn, kot ponudnike opreme, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona, še posebej pa tiste, ki sploh ne izdajajo računov. Nadzor bodo opravili na podlagi analize podatkov, ki jih v postopku davčnega potrjevanja računov pošiljajo zavezanci na Furs, pa tudi na osnovi ugotovitev na terenu, izjav zavezancev, da po novem ne poslujejo več z gotovino, in analize podatkov iz aplikacije Preveri račun, prek katere potrošniki pošiljajo informacije o zavezancih, ki ne izdajajo računov, o tem, ali izdajajo račune preko sistema davčnih blagajn, in o tem, ali se podatki na računu ujemajo s podatki, ki jih potrošniku v postopku preveritve sporoči finančna uprava.

Prve tri tedne predvsem preventivno

Finančna uprava in tržni inšpektorat sta v prvih treh tednih od uveljavitve obveznega davčnega potrjevanja računov delovala predvsem preventivno z namenom, da bi zavezanci lahko svoje poslovanje čimprej uskladili z zakonskimi obveznostmi. Finančna uprava je 10.700 zavezancev, ki se še niso vključili v sistem, pozvala, da pojasnijo okoliščine, zakaj še ne potrjujejo računov. 6300 zavezancem je postavila tudi 15-dnevni rok, v katerem morajo izpolniti svoje zakonske obveznosti. Tržni inšpektorat je v okviru svojih pristojnosti izvedel 610 nadzorov, pri tem je preverjal predvsem to, ali je vsebina računa prava, ali zavezanec izdaja račune, ali je namestil na vidnem mestu obvestilo potrošniku ...

Nekateri imajo dvojne blagajne

Finančna uprava in inšpektorat sta med nadzorom ugotovila 380 nepravilnosti, pri tem sta posebej izpostavila tri primere, za katere domnevajo, da gre za namerno prirejanje podatkov oz. za izogibanje sistemu davčnih blagajn. Prvi primer nepravilnosti so t. i. dvojne blagajne s programskimi rešitvami, ki omogočajo zavezancu izdajo davčno potrjenega ali davčno nepotrjenega računa. V drugem primeru se podatki na računu, ki ga je zavezanec izdal potrošniku, ne ujemajo s podatki, ki jih je davčna blagajna poslala informacijskemu sistemu Fursa. V tretjem primeru zavezanec izdaja račune z enako ZOI-številko. Poleg teh nepravilnosti ugotavljajo še druge. Tako se dogaja, da zavezanci davčno nepotrjenih računov ne potrdijo v dveh oz. v desetih dneh od dneva izdaje računa, da izdajajo račune brez oznake blagajnika, da nimajo na vidnem mestu obvestila o obveznosti izdajanja računov, da na računu ni naveden pravi čas izdaje računa – in še bi lahko naštevali. Kar zadeva uporabo računov iz vezane knjige računov, ugotavljajo, da nekateri še vedno uporabljajo stare paragonske bloke, da vezane knjige računov niso predhodno potrdili na finančni upravi in da računov davčno ne potrjujejo v desetih dneh od dneva izdaje računa.