»Stoenka« se vrača na reli
Andrej Mihevc in Barbara Tolar iz Železnikov sta se lotila zanimivega projekta – 'sestavljanja' dirkalne »stoenke«, ki jo po dolgih letih nameravata vrniti na hitrostne preizkušnje, kjer je pred 30 leti in več spisala bogato zgodovino.
Železniki – »Več razlogov je, zakaj sva se lotila tega projekta. Zastava 101 ima zelo bogato zgodovino v reliju, a je že dobrih 20 let ni več na hitrostnih preizkušnjah. Med prvaki je bila nazadnje leta 1984, so pa z njo leta 1981 nastopili tudi na reliju v Monte Carlu. Nedvomno jo bo zanimivo po tolikih letih zopet videti na dirki, in to ne samo za tiste, ki dirke redno spremljajo, ampak tudi za vse ostale, saj so bile »stoenke« izjemno priljubljen družinski avtomobil po vsej Jugoslaviji, danes pa je na cesti skorajda ne srečaš več,« sta Andrej Mihevc in Barbara Tolar iz Železnikov pojasnila, kaj ju je privedlo do odločitve, da 'sestavita' dirkalno Zastavo 101 in z njo začneta tudi dirkati.
O takšnem podvigu je Andrej, avtomehanik številnih slovenskih dirkalnikov prve divizije in nekdanji tekmovalec v Yugo pokalu, razmišljal že kar nekaj let. K izvedbi ga je spodbudila partnerica Barbara, velika ljubiteljica avtošporta, ki je bila lani sovoznica Luke Brusa v yugu, pred tem pa je več sezon preživela kot fotografinja ob progi. Odkar sta pred dobre pol leta Andrej in Barbara postala par, je Logatčan pogosto pri izbranki v Železnikih, kaj kmalu pa sta se posvetila tudi projektu oživljanja »stoenke«, ki ima že ob samem sestavljanju precej oboževalcev.
»Nameraval sem povsem nehati z dirkanjem in samo še servisirati in 'zlagati' dirkalne avte, saj v tem, po pravici povedano, skoraj bolj uživam. Ob Barbarinem prigovarjanju pa sem se vendarle odločil, da naredim še nekaj zase. Ko poslušaš stare dirkače, kako je bilo dirkati s starimi avti, »stoenkami«, in kakšne čase »so delali«, ti postane žal, da tega ni več. Se me pa »šravfarija« že od nekdaj drži, najprej so bila kolesa, potem motorji, zdaj avti. Sploh dirkalni so velik izziv, saj jih je treba obnavljati in predelati tako, da so boljši od originala,« je pojasnil Andrej.
Najti primerno Zastavo 101 ni bilo enostavno, saj večinoma obstajajo le še dražji obnovljeni primerki, ki jih je škoda razdreti. Septembra jima je le uspelo za 250 evrov dobiti »stoenko« v Lescah. Bila je v slabem stanju, tako da je Andrej uporabil samo karoserijo, večino delov pa je preložil vanjo iz svojega dirkalnega yuga, ki ga ni več potreboval. »Vitalni deli, podvozje, motor in podobno se da uporabiti v »stoenki«. 'Delam' kopijo čisto prvih, stari tip z okroglimi Saturnusovimi lučmi. Motor bo 1300-kubični,« je povedal Andrej, ki je doslej v obnovo »stoenke« vložil že okoli dva tisoč evrov in 500 ur dela. A mu vloženega dela in denarja mu ni bilo niti za trenutek žal: »Če ne bi užival, ne bi tega delal. To je naložba, ki bo imela vrednost, tudi zgodovinsko.«
Avto naj bi bil čez dva meseca končan, oba pa upata, da jima bo uspelo čimprej pridobiti homologacijo in da se bosta kmalu lahko z njim zapeljala po cesti. Konec maja si želita na reli v Velenju, v začetku julija pa v Železnikih, česar se še posebej veseli domačinka Barbara, ki bo kot sovoznica usmerjala Andreja. Upata tudi na nastope izven slovenskih meja. »Naj dirkalno »stoenko« vidijo še drugje, zagotovo bo zanimivo, saj ta avto ne tekmuje v reliju nikjer na območju bivše Jugoslavije, eden je trenutno na Poljskem,« pristavi Barbara.
A število nastopov bo odvisno predvsem od finančnih zmožnosti. »Trenutno gre vse iz lastnega žepa, sva se pa že začela dogovarjati za podporo na tekmah. Upava na pomoč sponzorjev, saj udeležba na eni dirki stane dobrih petsto evrov. Tu so gume, bencin, prijavnina ...« našteva Barbara. Rezultat na dirkah je zanju drugotnega pomena, saj se oba zavedata, da njuna »stoenka« ne bo konkurenčna drugim, precej močnejšim dirkalnikom. »Meni je cilj, da po 30 letih spet pride na štartno črto. In seveda skozi ciljno rampo. Ne mislim pa avta »šparati«,« napoveduje Andrej. Prepričan je, da bosta zanimiva že zaradi tega, ker ponavadi v obnovljenih starih avtomobilih večinoma sedijo starejši ljudje, medtem ko je njuna »stoenka« starejša od njiju – od njega sedem let, od Barbare pa enajst.