Krčeva šestčlanska družina: gospodar Klemen, ki je zaposlen tudi v zasebni veterinarski ambulanti, Andreja, ki je nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njuni trije otroci – Luka, dijak Biotehniškega centra Naklo, in osnovnošolki Eva in Lara – ter Klemenova mama Francka

Ničesar ne odvzamemo, ničesar ne dodamo

Na Krčevi kmetiji v Bašlju namolzejo na leto okrog sto tisoč litrov mleka, od tega ga približno tretjino predelajo v izdelke. »Pri predelavi mleku ničesar ne odvzamemo in ničesar ne dodamo,« pravita Andreja in Klemen Markič.

Na Krčevi kmetiji obdelujejo osem hektarjev lastnih in dvanajst hektarjev najetih kmetijskih zemljišč, gospodarijo pa tudi s 35 hektarji gozda, v katerem zadnja leta sekajo predvsem zaradi posledic vetra in žleda ter čezmerne razmnožitve lubadarja. Redijo 45 glav živine, od tega 15 krav mlekaric. Hlev, ki so ga zgradili okrog leta 1990, je na prosto rejo, v molzišču lahko naenkrat molzejo sedem krav.

Bašelj – Kmetija pod Storžičem – kmetija Pr' Krč, kot jo zdaj poimenujejo, je bila nekdaj tipična živinorejska kmetija, redili so goveda in za potrebe vleke voza še kakšnega konja. Ko je danes 46-letni Klemen Markič pred približno desetimi leti postal gospodar, je ohranil družinsko tradicijo – govedorejo, a skupaj z ženo Andrejo sta začela razmišljati, kako bi povečala dohodek, ki bi na kmetiji vsaj enemu zagotavljal zaposlitev. Andreja, ki je nekdaj delala na farmi prašičev v Ihanu, je razmišljala o prašičereji, Klemen si je želel, da bi dodano vrednost poiskala v predelavi mleka.

Na začetku ni bilo lahko

Andreja, po izobrazbi diplomirana inženirka zootehnike, je začela obiskovati tečaje predelave mleka, najprej v Strahinju in potlej še na Ptuju, in se toliko naučila, da je že kmalu zatem v domači kuhinji naredila prve mlečne izdelke – najprej jogurte in nato postopno sire za peko na žaru in skuto. »Na začetku ni bilo lahko, bili so vzponi in padci, včasih se je tudi kaj ponesrečilo. Takrat sva za nasvete spraševala tudi druge sirarje,« se začetkov spominja Andreja.

Na kmetiji so pred tremi leti končali ureditev sirarne in registrirali predelavo mleka kot dopolnilno dejavnost, dober glas o njihovih mlečnih izdelkih pa se je vse bolj širil naokrog. Povpraševanje po lokalni pridelani hrani in tudi po njihovih izdelkih se je povečalo zlasti v času ukrepov za omejitev okužb z novim koronavirusom. Za zdaj je njihov cilj ohranjati predelavo v sedanjem obsegu, a dolgoročno si želijo, da bi vse doma namolzeno mleko tudi predelali v izdelke.

Tretjino mleka predelajo v izdelke

Na leto namolzejo okrog sto tisoč litrov mleka, od tega ga tretjino predelajo v mlečne izdelke, preostalega pa oddajo v Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga Kranj. Iz mleka delajo deset vrst različnih izdelkov – maslo, kislo smetano, skuto, lahko skuto, kislo mleko, poltrdi sir, jogurt, lahki jogurt, jogurt na grški način, sire za žar, kuhano maslo … »Mleku med predelavo ničesar ne dodamo in mu ničesar ne odvzamemo, predelujemo ga sproti, vsak dan,« pripomni Klemen in poudari, da pri receptih za izdelke ni nekih skrivnosti in da je osnova za kakovostne izdelke kakovostno mleko. Večino krme za živali pridelajo sami, iz žit, ki jih pridelujejo sami, naredijo sami tudi krmne mešanice, dokupujejo le vitamine in beljakovine. V prihodnje bodo v krmnem obroku dali večji poudarek senaži, to je silaži iz bolj ovenele trave, ki vsebuje tudi manj ostankov prsti.

Kakovost »izmerita« tudi na ocenjevanjih

Mlečne izdelke prodajajo v prodajnih avtomatih – eden je na kmetiji v Bašlju in drugi v središču Preddvora, v trgovini kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga na Primskovem in v trgovini Korotana v Struževem, sodelujejo tudi na tržnici Diši po domačem v ljubljanskem BTC Cityju, nekaj izdelkov pa prodajo tudi v preddvorsko osnovno šolo. Poleg domačinov se zlasti poleti ob prodajnih avtomatih ustavljajo tudi domači in tuji turisti, pohodniki, kolesarji … Najboljša reklama za izdelke so zadovoljni kupci, a Andreja in Klemen vsako leto dasta »izmeriti« kakovost tudi na ocenjevanju, ki poteka v okviru festivala Dobrote slovenskih kmetij. Še vsakič sta za izdelke dobila priznanje, lani sta za vse tri – za skyr (vanilija), maslo in jogurt na grški način – prejela zlato priznanje. Letos sta na ocenjevanje dala le sir Voranc – sir, ki se imenuje po bližnjem hribu in cerkvici Svetega Lovrenca, rezultati ocenjevanja pa za zdaj še niso znani.

Želijo več stabilnosti in manj administracije

»V kmetijstvu si predvsem želiva bolj stabilne razmere in manj administracije,« pravita Andreja in Klemen in poudarjata, da bo poklic kmet postal za mlade zanimiv šele potlej, ko bo kmetu omogočal boljši dohodek. »Žalostno je, da mu osnovna kmetijska in gozdarska dejavnost ne zagotavljata dovolj dohodka za preživljanje in da se mora ukvarjati tudi z dopolnilno dejavnostjo.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 24. november 2014 / 10:02

Spomin na Škofjeloški pasijon

Ob ponovni uprizoritvi Škofjeloškega pasijona 2015 bodo obiskovalcem ponudili tudi pasijonske spominke. Izbrali jih bodo na razpisu, ki se bo končal januarja prihodnje leto, minuli teden pa so za prip...

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 2. september 2017 / 22:10

Po zmagi nad Poljaki so jih pričakali Rusi

Kranj – Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v sredo zvečer na evropskem prvenstvu na dodatni tekmi izločilnih bojev za uvrstitev med najboljših osem osupnila aktualne svetovne prvake, doma...

Razvedrilo / sobota, 2. september 2017 / 22:03

Primorska vinska zabava uspela

Pred tednom dni se je v Novi Gorici – na drugače običajnem parkirišču hotela Park, tokrat preurejenem v pravo gurmansko zabavišče – zgodila vinska zabava Park Wine Party. Obiskovalci so se...

Zanimivosti / sobota, 2. september 2017 / 21:46

Hribi, toplice, vnuki

Žirovnica – Si upokojenci med poletjem lahko privoščijo kaj oddiha in sprostitve? Gredo vsaj za kak teden dni na morje, morda na izlet, potovanje? O tem smo jih spraševali na srečanju gore...

Nasveti / sobota, 2. september 2017 / 21:42

Pouk se je začel

Pred desetletjem nam je na razvalinah Tenotchitlána, danes arheoloških ostalin mogočnega mesta v središču Ciudada de Mexica, imeniten vodnik razlagal, kakšno je bilo azteško šolstvo. Azteško ljudst...

GG Plus / sobota, 2. september 2017 / 21:42

Ivan Tavčar kot oče slovenskega naroda?

Na Gorenjskem sta se rodila najmanj dva »očeta naroda«. Za Janeza Bleiweisa (sedaj) vsi vemo, ko pa pregledujemo življenje in delo Ivana Tavčarja, se nam hitro vsili vprašanje, zakaj pa naj bi bil...