Ombudsman

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / petek, 15. marec 2024 / 09:19

Ombudsman je vsesplošni izraz za varuha človekovih pravic. Beseda je švedskega izvora in pomeni predstavnik. Je predstavnik ljudstva in je inštitucija, ki varuje človekove pravice. Prvi so to funkcijo ustanovili na Švedskem leta 1809, približno sto let kasneje na Finskem, sledita ji Danska in Norveška. Ko je Slovenija postala samostojna država, je to institucijo uvrstila tudi v svojo ustavo. 159. člen ustave Republike Slovenije govori o vlogi in funkciji varuha človekovih pravic. Obiskuje številne občine, šole, urade in obiskal je tudi nas. Izvolijo ga poslanci v državnem zboru z ustavno večino, kar pomeni dve tretjini vseh glasov poslancev. Peter Svetina je bil izvoljen s stoodstotno podporo v državnem zboru. Pravi, da je to lepa popotnica za njegovo delovanje, nihče mu ne more reči, da je bil izvoljen z njegovimi glasovi ali da je komu dolžan kakšno posebno uslugo. Najprej je predstavil svoje delovanje. Zastopa ljudi v odnosu do državnih organov, ki se lahko odzovejo počasi ali se sploh ne ali se odzovejo napačno. Na primer, nekdo je podal vlogo za štipendijo, ki ni bila ugodena. Posameznik je vložil pritožbo, ki je bila obravnavana v štirih letih, ko je kandidat že zaključil šolanje. Poudaril je, da je nedopustno, da državljan vloži neko pobudo ali vlogo, odgovor nanjo pa dobi v več letih ali ga sploh ne dobi. Po različnih krajih, občinah in vaseh želijo vzpostaviti navadne, analogne kotičke z vprašanji in pobudami za varuha človekovih pravic. Te kotičke opremijo z več različnimi jeziki, ki jih govorimo v Republiki Sloveniji, tudi v več romskih jezikih. Vsak, ki se tako ali drugače znajde na območju naše države, je najprej človek, ki ga obravnavamo enako, kot bi želeli, da drugi ravnajo z nami, če bi se znašli kjerkoli. Kaj je prav in kaj je pravo, sta dve različni kategoriji, ki ju pogosto ne ločimo, pa bi ju morali. Glas so dobili tudi mladi. Vprašali so ga, kako gleda na dejstvo, da pogosto svet in institucije delujejo z različnimi merili. Običajno zmaga tisti, ki je močnejši, bogatejši in vplivnejši. Na primer, ruski športniki tekmujejo pod belo zastavo, izraelski pa ne, pa je Izrael praktično nenehno v vojni. Vprašanje mu je bilo všeč, odgovor na to pa bi lahko podala kakšna evropska športna institucija. Potem smo ga vprašali glede tujcev in šolarjev, ki vstopajo v šolo brez predznanja slovenskega jezika. Zaveda se, da je to velik problem, in poziva šole in šolnike, da bolj apelirajo na šolske institucije, ki so dolžne to urediti. Zastavili smo še vprašanja v zvezi s podnebnimi spremembami, socialnim podjetništvom in povedal je še marsikaj. Na koncu smo ga vprašali, kako naj vzgajamo otroke, kot je prav ali po pravu? Odgovoril je, »tako kot je prav in v skladu s pravom«.