Blejski grad je lani obiskalo 412 tisoč obiskovalcev. / Foto: Tina Dokl

Manj denarja za Blejski grad?

Ministrstvo za kulturo želi spremembo pogodbe z Zavodom za kulturo Bled, po kateri bi dejansko stanje uredili skladno z veljavno zakonodajo. Na zavodu opozarjajo, da bi novi pogoji, ki bi jim odnesli del sredstev od vstopnine za Blejski grad, bistveno okrnili vzdrževanje kulturnega spomenika.

Pogajanja o aneksu k pogodi med ministrstvom za kulturo in Zavodom za kulturo Bled še vedno potekajo, zato podrobnosti za zdaj ne razkrivajo.

Bled – Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, želijo pogodbo spremeniti zaradi njene uskladitve z veljavno zakonodajo, pri čemer morajo – kot so dodali – slediti načelu enake obravnave lokalnih skupnosti pri oddajanju svojih nepremičnin v upravljanje. V tem primeru Blejskega gradu, ki je od leta 1999 v lasti Republike Slovenije in je spomenik državnega pomena, zadnjih 14 let pa ga upravlja Zavod za kulturo Bled. »Sedaj veljavna pogodba ima pomanjkljivosti in nedorečenosti, tudi samo izvajanje pogodbe ni bilo vedno ustrezno,« so navedli.

Z aneksom k pogodbi namerava kulturno ministrstvo urediti primerljivo delitev iz naslova vstopnin za Blejski grad, kot imajo to urejeno za druge gradove, ki jih država daje v upravljanje. Obenem bi odpravili nepravilnosti glede razumevanja prihodkov. »Zavod za kulturo Bled in Občina Bled kot njegov ustanovitelj štejeta, da so prihodki, ki jih Zavod za kulturo Bled ustvari z upravljanjem državne lastnine, njegovi lastni prihodki. Pri tem pozabljata, da ima Zavod za kulturo Bled zgolj pogodbeno pooblastilo za vodenje investicijskega vzdrževanja in da v zadnjih petih letih ni bilo večjih vzdrževalnih oziroma investicijskih del,« opozarjajo na ministrstvu. Ob tem priznavajo, da je zavod dober gospodar Blejskega gradu. »Zato tudi usklajujemo spremembe pogodbe, da bo Zavod za kulturo Bled kot dober gospodar v prihodnje posloval in upravljal grad v skladu z zakonodajo.«

Namenska poraba sredstev

Poudarili so še, da je ministrstvo za kulturo dolžno sredstva, pridobljena z uporabo kulturnih spomenikov, porabiti za investicije v ohranjanje lastnega stavbnega fonda. »Prav tako mora ministrstvo zagotoviti, da bodo vsa tovrstna sredstva, ne glede na delitev med različnimi akterji, porabljena namensko. To ne pomeni samo gospodarnega ravnanja s kulturno dediščino, temveč celovito in strokovno upravljanje gradov, ki so temelj kulturnega bogastva države,« so pojasnili. Dodali so, da je pri tem ključnega pomena zagotavljanje dostopnosti spomenikov po celotni državi, kar krepi privlačnost v lokalnih okoljih za bivanje, izobraževanje, razvoj, umetniško ustvarjanje, turizem in ostale dejavnosti.

Zavod bi utrpel veliko škodo

Na Zavodu za kulturo Bled (ZKB), kjer so dopis kulturnega ministrstva s predlogom novega aneksa prejeli novembra lani, menijo, da je s konstruktivnim pristopom možno pogodbo revidirati na način, da bo ustrezala zakonskim določilom, hkrati pa najti rešitev, ki bo v korist obeh pogodbenih partnerjev. Po besedah direktorice ZKB Lee Ferjan bi Blejski grad z bistveno manj sredstvi, kar predvideva aneks, utrpel veliko škodo, saj bodo okrnjeni razvoj, vzdrževanje, investicijski projekti in nove vsebine. Prepričana je, da je zavod zaupanja vreden partner, ki deluje v javnem interesu, hkrati pa v dobro lastnika gradu in lokalne skupnosti. »Čudim se, da ima koncesionar, ki upravlja Postojnsko jamo in Predjamski grad, boljše ali enake pogodbene pogoje, kot so jih ponudili javnemu zavodu,« se je na namero kulturnega ministrstva odzvala Ferjanova.

Grad bi bil le ruševina

ZKB vsa sredstva iz pobrane vstopnine in prihodke iz dodatnih programov po zagotovilih Ferjanove povrne v vsebine in objekte po določilih iz veljavne pogodbe. Prihodki sicer variirajo glede na število obiskovalcev, a so med leti 2007 in 2023 znašali od enega pa do 4,5 milijona evrov letno. Ob tem je Ferjanova dodala, da je zavod do sedaj Narodnemu muzeju Slovenije po dogovoru z državo nakazal že 6,2 milijona evrov, v sam spomenik pa vložil 7,5 milijona evrov. »Poleg investicijskih vlaganj veliko naporov usmerimo v promocijo, trženje in programe na gradu. Vselej, ko nastopi težava, zavod pristopil k aktivnemu reševanju, ne le na samih stavbah, pač pa tudi pri tehnični podpori in težavah v okolici,« je poudarila in spomnila, da je bil Blejski grad po vojni pogorišče. »Brez vlaganj občinskega denarja v obnovo bi danes nanj spominjale le ruševine.« Grad je bil namreč pod njihovim okriljem v celoti obnovljen, prav tako so bili urejeni dostop, grajski park in parkirišče.

Neprekinjeno vlaganje

V investicijska in vzdrževalna dela, ki terjajo nemalo finančnih sredstev, zavod vlaga neprekinjeno. Med drugim trenutno sanirajo toaletne prostore na gradu zaradi izpusta vode, konec marca bo za ogled ponovno odprta soba v najvišjem nadstropju grajskega stolpa, jeseni načrtujejo drugi del obnove opornega zidu ob dostopni poti na grad, po velikonočnih praznikih pa restavratorska ter konservatorska dela v grajski kapeli. »V slabem stanju sta kanalizacija in vodovod na relaciji Blejski grad–Bledec in okna v gradu, del sredstev bo terjala tudi prenova elektroinštalacij zaradi nove postavitve muzejske zbirke v prihodnjem letu,« je opozorila.

Kot je še dodala, je upravljanje z gradom odgovorno delo, pri čemer je pomembno tudi zagotavljanje varnosti. »Poleg tega ne smemo pozabiti na lokalno prebivalstvo, ki je posebno v času poletne sezone nezadovoljno z množicami obiskovalcev. Zato je nujno, da lokalnemu okolju nekaj vrnemo in se odkupimo za nevšečnosti. Vsi namreč ne živijo od turizma, temveč ga razumejo ter sprejemajo drugače kot tisti, ki jim ta panoga daje kruh,« je še komentirala Ferjanova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / petek, 24. november 2006 / 06:00

Sto let knjižničarstva v Kamniku

Jubilej so v Matični knjižnici Kamnik proslavili z odprtjem središča za samostojno učenje.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / sreda, 4. februar 2015 / 14:45

Kaj bi jamral ...

… se sprašuje Ivan Mali iz Letenic, ki je pri 95 letih izjemno čil in zdrav. »Delo krepi človeka,« pravi in dodaja, da ga 'gor držijo' tudi optimizem in čebele.

Kronika / sreda, 4. februar 2015 / 14:44

Vozniki ne upoštevajo pešcev

Policisti ugotavljajo, da se na prehodih za pešce zgodi veliko nesreč, saj vozniki ne spoštujejo pravila prednosti pešca. V tokratni akciji Bodi previden bodo policisti še posebej pozorni na takšne kr...

Jesenice / sreda, 4. februar 2015 / 13:58

Pretnar odhaja z Občine Jesenice

Župan občine Jesenice se je odločil zamenjati direktorja občinske uprave Vitomirja Pretnarja.

Škofja Loka / sreda, 4. februar 2015 / 13:28

Pomagala jim je narava

V društvu Rovtarji, ki je v soboto priredilo šestnajsto mednarodno tekmovanje v smučanju po starem v Škofji Loki, so se razveselili obilice snega, ki je padel dan pred tekmo, na tekmovalni dan pa lepe...

GG Plus / sreda, 4. februar 2015 / 13:26

Krajine fotografira tako, da odsevajo njegovo notranjost

Janez Bogataj je svojo fotografsko pot začel v fotoklubu, ki ga je v Gorenji vasi ustanovil in vodil legendarni Vlastja Simončič. Nadaljeval je kot fotoreporter Mladine, potem pa poniknil v 15-letno b...