Sto let knjižničarstva v Kamniku

Jubilej so v Matični knjižnici Kamnik proslavili z odprtjem središča za samostojno učenje.

Kamnik – V okviru letošnjega dneva slovenskih splošnih knjižnic, ki so ga knjižničarji praznovali 20. novembra, je bilo v Kamniku še posebej slovesno, saj je septembra minilo sto let, odkar je narodna čitalnica odprla svoja vrata knjižnice tudi nedruštvenikom in svojo knjižnico preoblikovala v javno ljudsko knjižnico, prvo na Kamniškem. »Pobudnika te ideje sta bila čitalniški tajnik Hinko Sax in društveni knjižničar Josip Janežič, pri urejanju knjižnice pa je veliko pomagal tudi Josip Breznik. Naši predhodniki so se zavedali pomena dostopnosti, ki je še danes temelj demokratičnosti. V stotih letih smo prehodili pot od čitalniške knjižnice, društvenih, ljudskih, delavskih, sindikalnih do današnje sodobne knjižnice, povezane v on-line kataložno bazo podatkov in svetovni splet. Ampak prav odločitev izpred stotih let je zgodovinska prelomnica v dostopnosti knjige na Kamniškem. To je naš začetek,« je na prireditvi povedala direktorica Matične knjižnice Kamnik in predsednica Sekcije za splošne knjižnice Breda Podbrežnik. Obdobje izpred stotih let, ko se je javna knjižnica odprla in Kamničanom na izposojo dvakrat na teden ponudila prvih 250 knjig, so obiskovalcem z oblačilno podobo in branjem člankov o odprtju iz takratnega glasila Kamničan približali člani Kulturnega društva Priden možic, ki so v ta namen pripravili tudi nadvse izviren literarni jukebox. O pomenu knjige sta spregovorila tudi župan Anton Tone Smolnikar in dr. Jože Urbanija, profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, ki je med drugim dejal: »Mnogi se sprašujejo, kam je izginil zaklad zaklete Veronike z Malega gradu. Povem vam – Kamničani ste ga v stotih letih znosili v svojo knjižnico!« Matična knjižnica Kamnik, ki je današnje prostore dobila pred petnajstimi leti, bralcem ponuja okrog sto tisoč enot gradiva, v njej pa je včlanjenih več kot sedem tisoč članov ali 23 odstotkov občanov. Pestri ponudbi pa so v sredo dodali še eno – odprli so namreč središče za samostojno učenje. To je sodobno urejen kotiček v knjižnični čitalnici, opremljen z računalniki, različnimi publikacijami, avdio in video gradivom ter drugimi pripomočki za samostojno učenje jezikov, računalniških programov ter vrste drugih področij, ki so del vse bolj pomembnega vseživljenjskega učenja.