Vrh z dvema radarjema

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 13. marec 2024 / 13:03

Krakaberg (2070 m n. m.), Kl. in Gr. Speikkogel (2116 m n. m. in 2140 m n. m.) – Zima je v hribih pokazala obraz v času, ko se bliža pomlad. Danes bomo obiskali Labotniške Alpe oz. pogorje Koralpe v Avstriji, ki mu po slovensko rečemo Golica. Ena lepa krpljarska tura s čudovitimi razgledi na domače gore.

Danes in prihodnji teden bomo obiskali Labotniške Alpe (Lavanttaler Alpen), ki se razprostirajo po avstrijskih deželah Štajerske in Koroške. Pogorje sestavlja več gorskih skupin z značilnimi planotastimi vršnimi deli, začetki vseh poti pa običajno potekajo skozi smrekove gozdove. Geografsko ležijo nad Labotsko dolino na Koroškem oziroma nad dolino reke Labotnice (Lavant), po kateri so tudi dobile ime, med Dravo in Muro. Pogorje sestavlja več gorskih skupin, od katerih so najbolj znane Seetalske Alpe, Koralpe oz. Golica in Saualpe oz. Svinja/Svinška planina. Naš tokratni cilj bo Großer Speikkogel, ki je najvišji vrh Koralp/Golice.

Če se na pot podajamo iz Kranja, predlagam, da v Avstrijo vstopimo čez Jezersko sedlo. Nato se vozimo skozi Žitaro vas, Velikovec in Šentandraž v Labotski dolini. Smerokaz nas usmeri proti Koralpam, kjer na urejenem parkirišču parkiramo. Koralpe imajo tudi smučišče, ki je dobro obiskano, in naš vzpon bo deloma potekal ob robu smučišča. Naša tura bo potekala v zimskih razmerah, za lažje napredovanje pa smo si izbrali krplje. S parkirišča sledimo urejeni poti za pešake, poti številka 560. Zložen vzpon se začne ob desni strani smučišča, nato zavija proti zahodu in nas pripelje do roba, kjer se odpre čudovit razgled na verigo Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Ob lepem dnevu se v daljavi pokažejo tudi Julijske Alpe. Sledimo urejeni poti naprej, mimo ogromnih granitnih skal, nato pa se začnemo v zmernem vzponu vzpenjati proti planinski koči Koralpenhaus, ki je odprta tudi v zimskih mesecih. Svoj cilj vidimo levo od koče in ga ne moremo zgrešiti, saj ga označujeta dve ogromni kupoli, dva vojaška radarja pravzaprav. Da bo naš vzpon malce daljši, predlagam, da se od koče najprej odpravimo na t. i. Krakaberg, 2070 m n. m., ki ga vidimo desno od koče. Sledimo pravzaprav še vedno poti 560, ki pa od koče dalje ni več utrjena. Morda bomo celo hodili prvi. Seveda prej preverimo, ali so snežni pogoji primerni za prečenje do sedla Scheibstatt, saj je pobočje ponekod precej strmo. Na sedlu se usmerimo desno do vrha Krakaberg, kjer lahko vidimo celo kakšno manjšo čredo boječih gamsov. Z vrha se vrnemo nazaj na sedlo. Ne gremo še na naš končni cilj, ampak se začnemo vzpenjat na desni vrh Kleiner Speikkogel, na vrhu katerega je velik kip »Maričke«, ki gleda v smeri našega končnega vrha. Po grebenu se lepo sprehodimo še na Großer Speikkogel, ki ga označuje ogromen kovinski križ. Vrh postreže s čudovitim razgledom v krogu 360°. V smeri juga se pokažejo Karavanke z izrazito Uršljo goro, vidimo lahko celo dim, ki se vali iz Termoelektrarne Šoštanj. Sledi greben Kamniško-Savinjskih Alp, ob dobri vidljivosti se prikažejo tudi Julijske Alpe. Na zahodu, na drugi strani doline, je gorska skupina Saualpe oz. Svinja/Svinška planina, ki jo bomo obiskali prihodnji teden. Še bolj na zahodu so Gurktaler Alpen oz. Krške Alpe. Na severu so t. i. Nizke ture, Ennstalske Alpe in skupina Hochschwab. Z vrha sestopimo v smeri planinske koče, kjer se lahko tudi dobro okrepčamo, če le pridemo na vrsto in ne obupamo nad čakanjem, saj je gneča vedno neznosna, potem pa se po označeni poti vrnemo nazaj na izhodišče.

Nadmorska višina: 2140 m
Višinska razlika: 605 m
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 2 / 5