Ko otrok zboli za rakom (4)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / sobota, 9. marec 2024 / 17:07

Luka Omerzuja je boj z rakom spremenil, tako kot celotno njegovo družino.

»Živim dan za dnem, se ne oziram nazaj in ne poskušam vplivati na potek svoje prihodnosti. Med boleznijo sem spoznal, da se lahko življenje z danes na jutri zelo spremeni – ne nujno na slabše. Zato ga živim v polnem pomenu besede in uživam v tem, kar mi je bilo podarjeno,« poudarja Luka, mama Daniela Stojanović Omerzu pa doda: »Med zdravljenjem in po njem smo vsi doživeli nekakšno preobrazbo. Vsi trije otroci so prej odrasli, dozoreli. Luka je po zdravljenju velikokrat povedal, kako se njegovi sošolci ukvarjajo s stvarmi, ki zanj sploh niso pomembne. Tudi jaz zdaj življenje živim dan za dnem, uro za uro in se trudim, da bi bilo čim bolj brez skrbi. Ne glede na to pa eno skrb imam, in sicer da bi se bolezen pri sinu ponovila. Ni nam bilo lahko in ne bi šli radi še enkrat skozi vse. Ta strah se v meni prebudi ob vsaki magnetni resonanci in pregledu na Onkološkem inštitutu Ljubljana.«

Ko pride v družino rak, je to za vse velika preizkušnja. Tudi pri njih ni bilo nič drugače. »Najprej je to velik šok za vse člane družine in tudi za znance, še posebno ker je v Sloveniji rak pri otrocih še vedno tabu tema. K sreči obstaja Inštitut Zlata pentljica, ki poskuša širši javnosti predstaviti to temo kot nekaj popolnoma vsakdanjega, kar se lahko zgodi vsakomur. Pomembno je, da se o tem govori, zato smo tudi mi pripravljeni deliti svojo izkušnjo s širšo javnostjo. Pomembno je, da je za družine otrok, ki zbolijo za rakom, dobro poskrbljeno. Osebje na onkološkem oddelku se ves čas trudi, da bi bilo celi družini lažje. Na Pediatrični kliniki je zelo dobro poskrbljeno najprej za informiranje o bolezni in poteku zdravljenja. Na oddelku se hitro povežeš s svojci drugih junakov tretjega nadstropja in pri njih dobiš ogromno podporo in izkušnje iz prve roke. Društvo Junaki 3. nadstropja deluje izključno za otroke in starše, ki bivajo na oddelku, in tudi pri njih sem dobila ogromno informacij in različne oblike pomoči,« je povedala Daniela Stojanović Omerzu.

Izkušnjo boja z rakom sta zaključila s sporočilom našim bralcem. »Sporočil bi, da rak ni tabu tema in da se je o tem treba pogovarjati. Vsem bralcem pa svetujem, naj se ne obremenjujejo s tem, kaj bo in kaj je že bilo, in naj živijo za ta trenutek, saj nikoli ne veš, kdaj se bo to spremenilo in se boš moral ukvarjati s povsem drugimi stvarmi,« pravi Luka, mama pa se pridružuje sinu: »Kot sem že povedala, je pogovor o raku tabu tema. Nekako na to nismo pripravljeni, ne upamo si vprašati stvari, ki nas zanimajo, ker ne bi radi bolnika užalili, ga spravili v zadrego, ga razžalostili. A ravno to pomaga, iskren, odkrit pogovor – ne da bi se nekomu smilil.« (Konec)