Leto dni svetovalnice za starejše

Starejši pogosto potrebujejo pomoč, nasvet ali informacijo o tem, na katero institucijo se obrniti. Potrebujejo pa tudi drug drugega in prostor, kjer se lahko družijo, ugotavljajo v svetovalnici za starejše Nitka, ki v Radovljici v prostorih Ljudske univerze deluje od lanskega marca.

Radovljica – Enkrat tedensko, ob sredah dopoldan, lahko tam pridobijo informacije o storitvah, ki so na voljo, nasvet v osebni stiski, pomoč pri izpolnjevanju vlog, usmeritve v ustrezne institucije in tudi organizacijo ustrezne pomoči. Svetovalnico vodijo tri prostovoljke, upokojene socialne delavke z dolgoletnimi izkušnjami na področju socialnega varstva.

Pomoč želijo omogočiti vsem starejšim

Kot po letu dni delovanja ugotavljajo svetovalke, je bila vzpostavitev tovrstne pomoči upravičena, saj se je v tem obdobju nanje po pomoč obrnilo 67 uporabnikov z različnimi stiskami in težavami.

Nekatere so napotile v dnevno varstvo v dom za starejše občane (DSO), z drugimi so se dogovorile za prostovoljni prevoz, usmerjale so k uporabi začasne nastanitve v DSO v času dopusta svojcev in napotile na Center za socialno delo za urejanja skrbništva nad starejšo dementno osebo.

Dva nova uporabnika so vključili v projekt Starejši za starejše, svetovale so glede razreševanja družinskih zadev in pomagale pri oddaji zahtevka za priznanje pravice do invalidnine oziroma dodatka za pomoč in postrežbo.

Uporabnikom so svetovale tudi pri urejanju hospitalizacije za svojca z demenco, jih v primeru nasilja napotile na Center za socialno delo oziroma v primeru premoženjskih zapletov na sodišče. Pomagale so pri urejanju pomoči na domu in posredovale v primeru opuščanju skrbi za starejše.

Vsi pogovori so potekali tudi v smeri razreševanja osebnih stisk zaradi osamljenosti in pomoči pri vzpostavitvi socialne mreže, so poudarile svetovalke.

Osamljeni, brez informacij, v stiski

Kot je povedala Metoda Bole, dolgoletna prostovoljka socialnovarstvenega programa društva upokojencev Starejši za starejše, ideja o svetovalnici izhaja prav iz izkušenj tega projekta.

»Prostovoljke, ki obiskujejo starejše in jim organizirajo potrebno pomoč ali pa z njimi zgolj poklepetajo, namreč poročajo, da so številni osamljeni, nimajo stikov s sorodniki, so brez socialne mreže, niso vešči administrativnih opravil, niso digitalno pismeni in se zato ne morejo naročiti niti k zdravniku, nimajo na voljo informacij, se ne znajdejo in zaradi tega pogosto opuščajo preglede ali skrb za kakovostno bivanje v starosti,« ugotavlja Manja Smisl Čufar, ena upokojenih socialnih delavk, ki so vsako sredo na voljo za nasvet in pomoč v svetovalnici.

Ta je brezplačna in popolnoma anonimna, strokovni delavci pa zavezani k varstvu osebnih podatkov, pri tem še poudarja svetovalka Bojana Petrovič, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena kot socialna delavka v kranjskem domu za starejše občane.

Potrebujejo prostor za druženje

Kot po letu dni ugotavljajo svetovalke, so v radovljiški občini velike potrebe po dnevnem varstvu, ki je organizirano na Bledu, in pomoči na domu, kjer je čakalna doba zelo dolga. Kot pravijo, opažajo težave pri dostavi kosil, ki jih pripravljajo v radovljiškem domu starejših občanov, in izvajanu nege na domu. Opozarjajo pa tudi na dolge čakalne vrste za sprejem v dom.

»Zaznali smo tudi potrebo po novih aktivnostih za starejše osamljene občane, ki predvsem potrebujejo druženje, pomoč pri vsakodnevnih opravilih, spremstvo k zdravniku in podobno,« ugotavljajo.

»Ugotavljamo pa tudi potrebo po prostoru, ki bi bil v pritličju, nekje sredi Radovljice, kamor bi starejši lahko prišli na klepet, popili čaj ali kavo, prelistali časopis ali se družili ob družabnih igrah. Potreba po vzpostavitvi medgeneracijskega prostora je vsako leto večja, prostorska stiska na Ljudski univerzi Radovljica, kjer delujemo zdaj, pa prav tako,« še poudarjajo prostovoljke.