Besede in podobe časa

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 12:53

V kulturnem okrožju Layerjeve hiše v Kranju je mesec februar še posebno bogat. Pripravili so niz kulturnih dogodkov, od likovnih razstav do koncertov in druženj ob literaturi.

Kranj – Pa začnimo s pisano in govorjeno besedo. Ob več dogodkih, povezanih z njo – literarni čajanki, knjižnem sejmu, srečanju ljubiteljev slam poezije in nato tekmovanju v tem pesniškem žanru – osrednje mesto nedvomno velja pripisati predstavitvi nove izdaje Layerjeve založbe, antologije erotične kratke proze z naslovom Spreganje glagola prihajati.

Odziv presegel pričakovanja

Pobudnika in kasneje tudi sourednika antologije, Gašper Stražišar in Hana Bujanović Kokot, sta avtorice in avtorje k sodelovanju v natečaju pozvala z razpisom lansko jesen. »Prispelo je več kot petdeset del, kar je preseglo najina pričakovanja. Delo pri pripravi izbora je bilo tako na neki način že od samega začetka še toliko bolj polno zagona, saj sva res lahko izbrala najboljše. V antologijo sva tako uvrstila nekaj manj kot polovico vseh prispelih del,« pojasnjuje Hana Bujanović Kokot, vesela sodelovanja s sourednikom Gašperjem Stražišarjem, s katerim sta se dobro ujela in dopolnjevala v mnenjih. »Četudi se ponekod nisva strinjala, sva lahko zadevi hitro prišla do dna in skozi različne perspektive prišla do prave odločitve.«

Da je bilo prvo merilo na vsak način, ali je zgodba sploh erotična in ali je neke vsebine dovolj, a hkrati ne preveč, poudarja sogovornica in dodaja: »Kot Gašper zapiše v spremni besedi, je erotika 'nekaj vmes', in med prebiranjem in odločanjem je bil ta 'nekaj vmes' pomemben dejavnik. Prav tako je zgodba morala stati tudi kot kratka zgodba. Pisati žanrsko namreč ne sme biti izgovor, da sama zgodba 'izvisi' v stilu ali vsebini, in mislim, da so se v tem izbrani avtorji razlikovali od drugih.«

Literaturo vrniti bralcem

Nabor 19 kratkih zgodb je zelo raznolik, tako po dolžini besedila kot slogovno. Več kot dve tretjini je avtoric, še bolj pa prevladujejo avtorice in avtorji, rojeni v devetdesetih letih, prav tako pa v nekaj predstavitvenih stavkih o vsakem izmed njih lahko ugotovimo, da so ti zelo različnih poklicev oziroma študijskih usmeritev. »Res je, da zbirka presega izkušene, mogoče celo uveljavljene avtorje, da se v njej predstavljajo vse generacije in poklici, avtorji prihajajo tudi z različnih koncev Slovenije,« se strinja sourednica antologije; da sta s kolegom besedila ocenjevala in izbirala anonimno, hkrati pa jo veseli, da je natečaj spodbudil ustvarjanje tako raznolikih posameznikov, ki so izstopili iz svoje cone udobja in se nekateri celo prvič lotili kakršnega koli pisanja. »Namen literarnega programa v Layerjevi hiši je in vedno bo spodbujanje branja, pisanja in radovednosti za literaturo vseh vrst in veseli me, da je tudi antologija tako izrazit kazalnik tega. Literatura ne sme biti na piedestalu, nekaj več, ampak se mora vrniti med ljudi – ljudje so tisti, ki jo ustvarjajo in jo bodo konec koncev tudi brali.«

Knjižno izdajo je oblikoval Gal Grobovšek, ki je skupaj s Sašo Senica prispeval tudi fotografije, za prevod iz angleščine je poskrbela Sonja Debevc, lektor pa je bil Erazem Baškovec. V Mergentalerjevi ulični galeriji so v velikem formatu predstavljene tudi nekatere fotografije iz antologije. Pred dnevi so zbirko že predstavili v Ljubljani, kamor se vračajo marca, gostovali bodo v Kopru, Mariboru, Črnomlju in Škofji Loki.

Razcepljene konice

V Kavarni Layer je na ogled nekoliko drugačna razstava fotografij interdisciplinarne umetnice, pesnice in filmske ustvarjalke Hannah Koselj Marušič. Zgodba govori o Špeli Setničar (27) in Tjaši Skubic (26), ki sta stkali globoko prijateljstvo med svojim bojem z rakom limfnega sistema. V preteklem letu je njuna pot predstavljala nič manj kot spoštovanja vredno odisejado. Med fizičnim in čustvenim viharjem sta se spopadali še z dodatnim slojem izzivov – diskriminacijo, vtkano v njune osebne odnose in delovne dinamike, izhajajočo iz njune bolezni in spremenjenega videza. Namesto da bi prikrivali svojo ranljivost pod lasuljami, sta se izgubo las odločili sprejeti kot simbol poguma in moči.

Njuna bolezen je zdaj preteklost, ostalo je močno prijateljstvo, ki ga je v fotografski objektiv ujela Hannah Koselj Marušič, ki je še prej s Špelo posnela kratki film Razcepljene konice, ki je bil prav tako na ogled ob odprtju razstave. Poleg serije fotografij je na razstavi moč prebirati tudi poezijo treh avtoric, poleg Hannah Koselj Marušič in Špele Setničar še Veronike Razpotnik.

Še v galerije

V Stolpu Škrlovec je na ogled razstava likovnih del Kranjčanke, slikarke Suzane Brborović, ki je osem let živela in ustvarjala tudi v nemškem Leipzigu. Tokrat se predstavlja s serijo slik večjih in srednje velikih formatov z naslovom Panorama.

V Galeriji Layerjeve hiše v nadstropju je na ogled razstava likovnih del z naslovom Si upaš verjeti v nekaj tako negotovega, kot je čarovnija? slikarke Ane Janež, v Galeriji Mahlerca pa se vizualna umetnica Lara Žagara predstavlja s projektom Herbarium 10288. V njem se osredotoči na enega izmed tipov znanstvenih zbirk, ki razvršča rastlinske primerke. Z idejo herbarija ter njegovo vsebino se avtorica poigrava v kiparskih in instalacijskih študijah.

Vse tu opisane razstave so na ogled še ta teden, do 2. marca.