Izmensko delo, dežurstva in stalna pripravljenost

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: Slovenija / torek, 27. februar 2024 / 09:03

V luči zaostrovanja razmer v zdravstvu in najdaljše zdravniške stavke v zgodovini Slovenije je včeraj potekala seja vlade, na kateri so razpravljali o nujnih ukrepih. S prvim marcem namreč začnejo veljati umiki soglasij za nadurno delo.

Ljubljana – »Vlada je danes sprejela prve ukrepe, namenjene zaščiti javnega zdrav­stvenega sistema. Ti ukrepi bodo še posebej pomembni po 1. marcu, ko bodo prenehala veljati soglasja za nadur­no delo,« je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril državni sekretar na minis­trstvu za zdravje Denis Kordež. Kot je pojasnil, so prvi ukrepi usmeritve vlade za organizacijo dela v javnih zdrav­stvenih zavodih. »Na podlagi teh ukrepov bodo direktorji javnih zdravstvenih zavodov preverili utemeljenost posameznih oblik dela, na primer izmenskega dela, dežurstva in stalne pripravljenosti. V praksi to pomeni, da bodo tam, kjer trenutne oblike dela ne bo mogoče ohraniti zaradi nezadostnega števila zdravnikov, zdravnike lahko razporedili v izmensko delo. Stalna pripravljenost naj se organizira tam, kjer javni zdravstveni zavod na podlagi analize ugotovi, da je obremenjenost zdravstvenega delavca v času neprekinjenega zdravstvenega varstva manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve,« je dejal. Nova organizacija dela naj bi torej pomenila, da se spremeni izmensko delo. »Govorimo o reorganizaciji turnusa dela. Da so zdravniki v rednem delovnem času razporejeni v tri izmene – dopoldne, popoldne in ponoči. S tem se obremenitve porazdelijo,« je pojasnil državni sekretar. Poleg tega sprejeti ukrepi omogočajo sklenitev dogovora med izvajalci služb nujne medicinske pomoči, ki v primeru nezmožnosti zagotavljanja NMP lahko organizirajo skupno dežurno mesto.

Naslednji sklop ukrepov pa je vezan na usmeritve glede preklica soglasij za oprav­ljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdrav­stvenih dejavnosti. »Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu. Če niso, naj takšna soglasja prekličejo,« je pojasnil Kordež in dodal, da gre za prvi sklop ukrepov, vlada bo predvidoma v prihodnjih dneh sprejela še dodatne ukrepe.

<strong>Poziv premierja in ministrice</strong>

Stavka zdravnikov po mnenju premierja Roberta Goloba traja že predolgo, stiske pacientov pa postajajo vse večje. Na petkovi novinarski konferenci je predsednik vlade tako pozval, da se stavkovne aktivnosti za čas pogajanj zamrznejo. Premier se je v preteklih tednih že večkrat srečal s predstavniki sindikatov v zdravstvu, direktorji javnih zavodov in dvakrat tudi z vodstvom Fidesa. »Izrazil sem pričakovanje, da se stavka prekine, vsa odprta vprašanja pa lahko ustrezno uredimo v okviru pogajanj za spremembo kolektivnih pogodb za celoten zdrav­stveni steber,« je pojasnil premier Golob.

»Vedeti moramo, da so zdravniki tukaj zaradi bolnikov in da se kljub stavki ne sme zgoditi, da ranljive osebe ne bi prišle do potrebnih storitev,« pa je poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.