Slovenščina med otroki Kanalske doline
Postni prt, ki ga vsako leto na pepelnico odkrijejo v celovški stolnici, je vsakič nov. Letošnji postni prt je v seriji Umetnost v stolnici izdelala slovenska umetnica Eva Petrič, ki živi med Ljubljano, New Yorkom in Dunajem. Navajena je ustvarjati za sakralne prostore. Celovškemu prtu je dodala zvok. O njegovi vsebini je obširneje govorila preteklo nedeljo v stolnici.
Čeprav je od praznovanja slovenskega kulturnega praznika minilo že nekaj časa, ni nič narobe, da napišemo še nekaj besed o zelo uspešni proslavi, ki jo je na praznični dan v društveni dvorani v Ukvah priredilo Slovensko kulturno središče Planika. Na njej je prvič javno nastopila deseterica otrok, starih od sedem do petnajst let, ki obiskujejo individualni pouk slovenščine, ki ga organizira Slovensko kulturno središče Planika za Kanalsko dolino. Slovenska beseda iz otroških ust je bila nagrada za otroke same in njihove starše, še posebej pa za učitelje, ki otroke učijo slovenščino. To so v zadnjih štirih letih učitelji razrednega pouka Alenka in Primož Mirtič Dolenec iz Mojstrane in Anja Mitič z Jesenic. Za praznično prireditev so si nadeli oblačila iz let Prešernovega življenja.
»Že četrto leto pri Slovenskem kulturnem središču Planika v Ukvah v Kanalski dolini poučujem slovenščino otroke, stare od sedem do petnajst let. Začeli smo s poletnimi delavnicami, kjer smo se skozi igro učili slovenščine, nato pa čez leto delo nadaljevali. Letos sta se mi pridružila še Anja in Primož. Z otroki delamo enkrat tedensko individualno v prostorih Slovenskega kulturnega središča v Ukvah. Na tečajih na svoj način Bogatimo drug drugega: otroci nas in mi otroke,« mi je v Ukvah po proslavi pripovedovala v svoje delo v Kanalski dolini zaljubljena Alenka Mirtič Dolenec.
»Delamo po učbenikih in po delovnih zvezkih. Čeprav učitelji ne znamo italijansko, otroci pa slabo slovensko, se uspešno sporazumevamo. Otroci radi prihajajo na tečaje. Radi sodelujejo pri pouku in se zabavajo. Tudi starši so zadovoljni. Tako otroci kot učitelji imamo težave pri izgovarjavi nekaterih slovenskih in tudi italijanskih besed. Vendar zmoremo s skupnim trudom rešiti probleme,« poudarja Alenka Mitič Dolenec. Na vprašanje, kaj jo tako vleče med otroke v Kanalsko dolino, odgovarja zelo enostavno: »Globoko spoštujem naš jezik in našo kulturo. Zato želim in se trudim, da se bosta ohranila tudi v Kanalski dolini. Zato zase in za moja sodelavca lahko rečem, da smo učitelji s poslanstvom!«