Ogrožena kulturna dediščina

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Žirovnica / sobota, 24. februar 2024 / 08:54

V jedru Smokuča je novi lastnik podrl skedenj, ki je že desetletja propadal. Nekatere krajane je skrbelo, da je pri tem poškodoval ostanke enega največjih staroslovanskih grobišč, a Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije poškodb ni ugotovil.

Smokuč – Konec januarja je lastnik v središču vasi Smokuč porušil skedenj, ki je že več desetletij propadal. Nekatere krajane je skrbelo, da je bilo pri tem poškodovano eno največjih staroslovanskih grobišč pri nas. Na dogajanje je eden od njih opozoril v pismu medijem.

Prijavo so prejeli tudi na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), kjer so si območje posega ogledali in stanje dokumentirali. Ugotovili so, da je bila izvedena odstranitev objekta do temeljev in območje poravnano, pregled zemljine pa ni izkazoval morebitnih poškodb arheoloških ostalin.

A ugotovili so tudi, da zavod za odstranitev objekta ni izdal kulturnovarstvenega akta ali soglasja za rušitev. Zato je nedovoljen poseg prijavil pristojnim inšpekcijam. Prijavili so tudi poseg, o katerem so bili obveščeni kasneje, in sicer da naj bi se material od rušenja deponiral na kmetijske površine jugovzhodno od sosednje vasi Hraše, kar predstavlja poseg v kulturno krajino Studenčic.

Na ZVKDS so opozorili, da je za vse posege na območju naselbinske dediščine, arheološkega najdišča in kulturne krajine treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ter da se pri vseh posegih v zemeljske plasti izvajajo arheološke raziskave. Prav tako so opozorili, da gre za občutljivo okolje vaškega jedra in arheološkega najdišča z grobiščnim kontekstom, kjer je vsak poseg treba skrbno načrtovati in izvesti v skladu s kulturnovarstvenimi akti.

Arheološko najdišče Smokuč – Grobišče sredi vasi je bilo sicer prvič omenjeno v arheološki literaturi leta 1934, ko so bili pri gradnji vodnega korita sredi vas najdeni in tudi poškodovani staroslovanski grobovi. Od šestdesetih let dvajsetega stoletja so se na območju križišča vrstile arheološke raziskave, ki so pokazale, da je na tem območju tako poznorimsko kot tudi slovansko grobišče iz obdobja med osmim in desetim stoletjem.

Obsežnejše raziskave v letih 2003 in 2004 so pokazale, da je grobišče precej obsežnejše, kot so kazali dotedanji podatki. »Tudi na površinah, ki naj bi bile že raziskane ali za katere smo domnevali, da so uničene, so bili v globljih plasteh odkriti dodatni grobovi,« so pojasnili na ZVKDS. Dodali so, da je bilo raziskanih 76 grobov, predvidevajo pa, da se grobišče širi še proti jugovzhodu.