Jaka Šubic na Rožniku / Foto: osebni arhiv

Jaka Šubic (3)

»Domači moje invalidnosti nikoli niso poudarjali. Osredotočili so se na tisto, kar zmorem, in mi skušali dati največ, kar so lahko. Invalidnost sem vedno občutil kot nekaj, s čimer živim.«

Jaka Šubic se je rodil kot prvi izmed treh otrok. Mama je bila vzgojiteljica, oče mizar. Starši so mu namenjali veliko pozornosti in ljubezni. Prav njim je najbolj hvaležen, da danes kljub cerebralni paralizi, ki ga je prikovala na invalidski voziček, lahko živi karseda samostojno življenje.

»Ob tem bi se vrnil na začetek, ko ste me vprašali, kako doživljam svojo invalidnost. Moji domači je nikoli niso poudarjali. Osredotočili so se na tisto, kar zmorem, in mi skušali dati največ, kar so lahko. Tega sem vesel in sem jim za to hvaležen. Invalidnost sem vedno občutil kot nekaj, s čimer živim,« je pojasnil. Ob tem je predstavil konkretni primer prizadevanja staršev za njegov napredek na način, ki ga zmore. »To je pisanje. Ker nisem mogel pisati z roko, me k temu niso silili, ampak so mi že takrat s pomočjo strokovne ekipe, ki me je spremljala, priskrbeli računalnik, da sem to pomembno veščino lahko usvojil. To mi je odprlo svet. Nikoli niso rekli, da česa ne bom zmogel, vedno so skušali najti rešitev, mi dati najboljše, kar se je v tistem trenutku dalo.«

Otroštvo je preživel doma v Žireh. Vrtca ni obiskoval. Pazila ga je stara mama. Ko je prišel čas vpisa v osnovno šolo, se je vključil v večinsko osnovno šolo v domačem kraju in jo tudi uspešno zaključil. »Bil sem verjetno eden prvih, ki je bil deležen tako imenovanega inkluzivnega izobraževanja. Bilo je v korist vseh: tako mene kot otroka s posebnimi potrebami kot sošolcev, ki so s tem spoznavali tudi to področje. Novembra lani smo imeli 25. obletnico valete in ena od sošolk mi je rekla, da nikoli ni občutila, da bi bilo kaj drugače, ker sem bil jaz v razredu, čeprav sem imel asistenta. Tako je prav. Ob vključitvi otroka s posebnimi potrebami v večinsko šolo bi moral biti poudarek na razredu kot celoti, ne da je otrok s posebnimi potrebami znotraj razreda kot neka ločena enota z asistentom. Inkluzija je pomembna, a s pravo mero. Ni vsak za vse,« pravi.

Na osnovno šolo ima lepe spomine. »To so bila zame brezskrbna leta. Vesel sem, da me v Žireh niso pozabili. Ko danes gledam nazaj, lahko rečem, da je bilo zelo pomembno, da sem lahko ostal v domačem okolju. Za razliko od mojih vrstnikov s cerebralno paralizo, ki sem jih srečeval kasneje, sem zelo dolgo živel s starši, kar mi je dalo neko svojo dimenzijo in me oblikovalo. Dalo mi je vpogled, ki ga morda kdo drug s posebnimi potrebami nima,« se zaveda. Po osnovni šoli je izobraževanje nadaljeval na gimnaziji v Kamniku, nato pa na Pravni fakulteti v Ljubljani, ki jo je prav tako uspešno zaključil.

Za konec sva nekaj besed namenila še prihodnosti. »Želje in cilji so. Rad bi prispeval k reševanju problematike oseb s posebnimi potrebami, jim pomagal po svojih močeh in s svojim znanjem. To delo me veseli in že med študijem sem bil na tem področju nekoliko aktiven. Rad bi tudi peljal naprej svoje življenje, kot sem ga doslej. Če se bo vse to uresničilo, pa bomo videli,« je še povedal in dodal: »Skušal bom delati dobro in živeti približno enakopravno.« (Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Norvežane zanima poraba denarja

Norveška delegacija se je seznanila z uresničevanjem projekta Sejem bil je živ, za katerega 1,2 milijona evrov prispeva Norveški finančni mehanizem.

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 5. april 2015 / 21:47

Pomagali tudi Hribarjevim

Krajevna organizacija Rdečega križa Primskovo je donirala tisoč evrov družini Hribar po požaru v njihovi stanovanjski hiši. Tudi sicer so člani te humanitarne organizacije dejavni na več področjih.

Bohinj / nedelja, 5. april 2015 / 21:46

Državni svet na pomoč Bohinjcem

Občino Bohinj je obiskala tričlanska delegacija državnega sveta pod vodstvom predsednika Mitje Bervarja, ki je Bohinjcem obljubil pomoč pri iskanju rešitev za odprte probleme.

Domžale / nedelja, 5. april 2015 / 21:43

Soba pobega polna ugank

Štirje prijatelji so v prostorih nekdanje tovarne Univerzale v Domžalah odprli t. i. Sobo pobega, s katero želijo predstaviti pomembne izume Nikola Tesla in obogatiti domžalski turizem.

Gospodarstvo / nedelja, 5. april 2015 / 21:40

Prikaz obrezovanja in cepljenja sadnih dreves

Gozd - Martuljek – Petindvajset občin in regij iz sedmih alpskih držav sodeluje v okviru Omrežja občin – Povezanost v Alpah v programu v dynAlp nature, katerega glavna naloga je varstvo narave in b...

Gospodarstvo / nedelja, 5. april 2015 / 21:39

Šport hotel jeseni na dražbi

Šport hotel na Pokljuki, ki je v stečaju, je v začetku tedna zaprl svoja vrata. Sedanjim najemnikom se je najemna pogodba iztekla, samo za pol leta, kot je s sklepom odločilo kranjsko okrožno sodišče,...