Razum
Najprej struktura. Obrazložili bomo pomen razuma, čustev, telesnih občutkov in duhovnosti za človekovo življenje. V naše dobro je, da so vsi štirje nivoji usklajeni. Le takrat delujemo kot celota. Vsak bralec bo pa zase ocenil, na katerem področju je močan in kje ima še rezerve. Celota nas dela močne, parcialnost/delnost pa nas hromi.
V naši zahodni družbi je razum poveličevan nad vse. Vse moramo preračunati in dokazati. Kar se ne da razumsko opredeliti, ne velja prav veliko. Začnimo z našimi evri. Jih preračunavamo, seštevamo, kopičimo in trošimo. Z razumom vemo, pri čem smo. Koliko imamo plače in kolikšna je pokojnina, koliko nas stanejo otroci, koliko kredita imamo in kdaj ga bomo poplačali, koliko nas bo stal dopust in koliko nam bo uspelo privarčevati. Z razumom po spletu kupujemo letalske vozovnice in rezerviramo prenočišča. Tega in še več je sposoben le človek, ki ima razum.
Značilnost razumskega dojemanja sveta je formula 1 + 1 = 2. Na razumskem nivoju je veliko današnjih poklicev – predvsem inženirji strojništva, elektrotehnike, gradbeništva in še posebej računalništva. Drugače kot razumsko in računsko ne moremo in ne smemo pristopiti k npr. izračunu statike za nov most. Če ne bo dovolj pravega betona in dovolj pravega železa, bo most padel.
Današnji šolski sistem močno poudarja pomen razuma. Od tretjega razreda dalje do konca univerze so ocene številčne. Ko sem bil še otrok, se spomnim, da so na vasi rekli o nekem učencu: »Ta pa je pameten, iz njega pa še nekaj bo!« Da si opredeljen kot pameten, to pomeni, da imaš matematiko, fiziko, kemijo pet. To so predmeti, ki zahtevajo visok razum. Brez ustreznih točk ne moreš napredovati. Celo več. Vsak znanstveni članek v naravoslovju – in tudi v psihologiji – mora imeti poglavje metodologija, kjer je treba natančno razložiti, kako je raziskovalec meril neki pojav ali proces.
Na razumskem nivoju pretežno deluje zahodna medicina. V laboratorijih in z raziskavami je naša medicina razsekala naše telo na mišice, kosti, fascije, tkiva, ligamente, žile, sinapse, celice do najmanjših podrobnosti. Na razumskem nivoju deluje vsa farmacija. In ko gremo k zdravniku, damo vodo, kri in blato. Pogledajo parametre. In nam dajo npr. tableto železa za boljše počutje. Ne posvečajo pretirano veliko pozornosti, zakaj telo ne proizvaja dovolj železa.
Z razumom gledamo poročila: Gaza, poplave, šport, vreme, svetovni dogodki, zabava, borze. Gledamo, poslušamo, razmišljamo, analiziramo, načrtujemo v možganskem korteksu. Razum, razum, razum. Pa vendar je razum in del možganov, ki ga upravlja, daleč najmlajši v zgodovini človekovega razvoja. Človek, ki razmišlja (homo sapiens), je star približno samo 200.000 let. V današnji vznesenosti razuma menimo, da bomo prelisičili mnogo mnogo starejše strukture možganov, ki upravljajo čustva in osnovne življenjske funkcije.