Ohranjeni spomin na Šeliga

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 28. januar 2024 / 21:52

V ponedeljek je ob dvajseti obletnici smrti Rudija Šeliga v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala prireditev v njegov spomin. Ob izbranih govornikih so ob tej priložnosti predstavili knjigo Ohranjeni spomin s šestimi izbranimi novelami, ki so nastale med letoma 1966 in 1997. Izšla je pri založbi Beletrina.

Zbrane je v dvoranici Društva slovenskih pisateljev uvodoma pozdravil gostitelj, predsednik stanovskega združenja slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev v literaturi Dušan Merc, z besedami, da je bil Rudi Šeligo ob vsem, čemur se je v življenju posvečal, nedvomno tudi eden najboljših predsednikov društva. Društvu slovenskih pisateljev je predsedoval med letoma 1987 in 1991, v letu prej pa je ob demokratizaciji Slovenije vstopil tudi v politiko kot član takratne Slovenske demokratične zveze in bil na večstrankarskih volitvah tudi izvoljen za poslanca v takratno skupščino.

Kot o človeku izjemne širine ustvarjalnega zamaha je v nadaljevanju govoril tudi direktor Beletrine Mitja Čander v vlogi moderatorja pogovora: »V društvu je zelo veliko naredil za demokratizacijo in v njem ohranjal enotnost te velike pluralne združbe literatov. Bil je pisatelj, dramatik, človek umetnosti.« Ko sta z Aleksandrom Zornom, urednikom knjige Ohranjeni spomin razmišljala o Šeligovi prozi, ju je zanimalo tudi, kako jo približati novim generacijam.

Laboratorijski raziskovalec jezika

»Ko me je dosegel klic, ali bi ob dvajseti obletnici Rudijeve smrti pripravil izbor novel, ki bi jih veljalo ponatisniti, sem ponudbo z veseljem sprejel. Bila sva prijatelja, veliko sva se družila, sodelovala, ne nazadnje sem pripravil scenarij za film o njem,« je povedal Aleksander Zorn ter poudaril, da je Šeligo pisal izjemno zahtevno literaturo, tako v jezikovnem kot narativnem smislu. Literaturo, kakršne se danes ne bere veliko. »Lahko pa rečem, da pred nami ni knjiga, ki bi jo morali izdati zaradi obletnice, ampak je zanimivo branje za vse, ki bi ga radi brali tako, kot smo ga radi brali takrat,« je še dodal avtor izbora in pisec spremne besede h knjigi, v kateri je objavljenih šest Šeligovih novel, ki so nastale med letoma 1966 in 1997 in so bile sprva objavljene v različnih revijah, kasneje zbirkah.

»Rudi je bil laboratorijski raziskovalec jezika. Jezik mu je bil instrument, ki ga ima, in vedno je preizkušal, kaj lahko z njim naredi. Vanj se je vedno znova poglabljal,« je povedal njegov prijatelj Jaroslav Skrušný in dodal, da je bil več kot zgolj pisec, ki bi ustvarjal znotraj dogme novega romana. Ne zgolj realnost brez vseh ozadij, v pisanju tako raznovrstne proze kot dramatike je iskal neko posebno magijo.

Fundacija v očetov spomin

Starejši Rudijev sin Aleš Šeligo je leta 2016 ustanovil Fundacijo Rudi Šeligo z namenom ohranjanja spomina na pisatelja in dramatika ter varovanja njegove avtorske zapuščine ter promocije njegovih del. »Vso očetovo zapuščino smo dali v Arhiv Republike Slovenije. Ko sem kasneje nekajkrat potreboval določene podatke in sem pred seboj imel škatle z arhivskim gradivom o njegovem življenju in delu, se mi je zazdelo, da te na neki čuden način vibrirajo, izžarevajo energijo. Vedel sem, da vse to gradivo zahteva materializacijo v knjigi,« je povedal Aleš Šeligo.

Med razmišljanji sogovornikov je odlomka iz dveh v knjigi objavljenih novel interpretirala dramska igralka Nataša Barbara Gračner, ki je igrala glavno vlogo Agate v filmu Triptih Agate Schwarzkobler, ki ga je leta 1997 po istoimenskem Šeligovem romanu režiral Matjaž Klopčič. Gostje večera so kasneje spregovorili o številnih spominih na Rudija Šeliga in z občinstvom delili tudi nekaj anekdot o njem, tudi s snemanja omenjenega filma.