Razkritje obtožnice pred Beograjskim sodiščem

Spremljanje sojenja v Jutro in Slovencu (2)

Z zgodovino šenčurskih dogodkov so se že v preteklosti srečevali nekateri slovenski zgodovinarji, zlasti pa je te dogodke opisala tudi revija Zaveza (št. 33, leto 2010). Zelo jasno sliko pa so o šenčurskih dogodkih podajali takratni slovenski časopisi, kot sta na primer Slovenec in Jutro, saj sta vse dni sojenja v Beogradu zelo podrobno na prvih straneh opisovala zasliševanja in izrek sodbe. Pri tem naj omenimo le nekaj šokantnih naslovov, ki so jih takrat na prvih straneh omenjali vsi slovenski in tudi jugoslovanski časopisi.

 

V časopisu Jutro so bili objavljeni članki pod naslovom: Šenčurski izgredi pred državnim sodiščem v Beogradu, Drugi dan razprave o šenčurskih izgredih, Obtožnica v šenčurskem procesu, Proglasitev sodbe v šenčurskem procesu … Slovenec je takrat na prvih straneh vseh enajst dni sojenja pisal pod naslovi: Iz pred Državnega sodišča v Beogradu, Državno sodišče za zaščito države je razsodilo naslednjo sodbo … O tem sojenju so veliko pisali tudi beograjski časopisi in drugi režimski zagovorniki. Zato bi bilo prav, da se pri ponovnem pisanju in ugotavljanju slovenske zgodovine, zlasti za Gorenjsko, ki se je dogajala, v prejšnjem stoletju, zgodovinarji črpajo iz teh virov, ki so tudi nam služili za prikaz šenčurskih dogodkov.

 

V nadaljevanju naj v kratkem omenimo nekaj pomembnejših dogodkov, ki jih kranjski dekan g. Škerbec opisuje v svoji knjigi, ki jo je izdal po preteku petih let sojenja in prestani kazni v Sremski Mitrovici. Knjiga, ki jo je napisal g. Škerbec, je nastala na podlagi zapisov in osebnih pričevanj vseh prizadetih. Knjiga je sicer med ljudmi danes precej redka, lahko pa jo najdete v Mestni knjižnici Kranj, ki je samo v enem izvodu in je knjižnica ne da v izposojo, zato je na voljo le v knjižnici sami.

 

V krajšem zapisu naj omenimo poglavitne dogodke, ki so potekali v letu 1932 v Šenčurju in njegovi okolici.

 

V mesecu maju 1932 je imel dr. Korošec, državni poslanec, ki je imel še veliko drugih pomembnih funkcij in je bil tudi zagovornik samostojne Slovenije, šestdesetletnico. Takratna jugoslovanska oblast je sklenila preprečiti proslave, ki so bile med drugim namenjene tudi proslavi rojstnega dne dr. Korošca. Kljub prepovedi so na predvečer Koroščevega praznika v njegovo čast na Gorenjskem zagoreli številni kresovi in nazorno kazali razpoloženje ljudi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 22. november 2014 / 11:32

Nova generacija mojstrov

Člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so v sredo na posebni slovesnosti počastili 45-letnico delovanja. Ob tem so že dvanajstič podelili priznanje obrtnik leta ter mojstrske diplome že 14. gener...

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 6. november 2019 / 21:33

V soseščini karnijskih lepotcev

Monte Palavierte (1785 m n. m.) in Cuel Mauron (1814 m n. m.) – Karnijske Alpe. Eden od številnih vrhov z nižjo nadmorsko višino, ki pa postreže s čudovitim razgledom. Novembra 2018 je bilo precej pod...

Gorenjska / sreda, 6. november 2019 / 21:24

Polnjenje ni več zastonj

Medtem ko število električnih avtomobilov raste, glavni ponudniki polnilnic polnjenje že zaračunavajo.

Kamnik / sreda, 6. november 2019 / 21:23

Zmaga ali poraz?

Slovenia Eco resort – turistično naselje z lesenimi hiškami po vzoru velikoplaninskih pastirskih bajt, ki je v zadnjih treh letih zrasel v Godiču pod kamniškimi planinami – je te dni zaprl...

Izleti GG / sreda, 6. november 2019 / 21:20

Slovo od poletja na Primorskem

Na enega od zadnjih lepih jesenskih dni smo se Glasovi bralci podali na izlet na Primorsko.

Zanimivosti / sreda, 6. november 2019 / 21:18

Spomnili so se plezanja na Mont Blancu

Nova vas – Letos je minilo petdeset let, odkar so Iztok Belehar, Franci Ekar, Tomaž Jamnik in Polde Taler kot prvi slovenski alpinisti preplezali tisočmetrsko smer Sentinelle Rouge (Rdeča predstraž...