Spremljanje sojenja v Jutro in Slovencu (2)

Besedilo: Franci Ajdovec
Kategorija: Nasveti / sreda, 9. maj 2012 / 06:00

Z zgodovino šenčurskih dogodkov so se že v preteklosti srečevali nekateri slovenski zgodovinarji, zlasti pa je te dogodke opisala tudi revija Zaveza (št. 33, leto 2010). Zelo jasno sliko pa so o šenčurskih dogodkih podajali takratni slovenski časopisi, kot sta na primer Slovenec in Jutro, saj sta vse dni sojenja v Beogradu zelo podrobno na prvih straneh opisovala zasliševanja in izrek sodbe. Pri tem naj omenimo le nekaj šokantnih naslovov, ki so jih takrat na prvih straneh omenjali vsi slovenski in tudi jugoslovanski časopisi.

V časopisu Jutro so bili objavljeni članki pod naslovom: Šenčurski izgredi pred državnim sodiščem v Beogradu, Drugi dan razprave o šenčurskih izgredih, Obtožnica v šenčurskem procesu, Proglasitev sodbe v šenčurskem procesu … Slovenec je takrat na prvih straneh vseh enajst dni sojenja pisal pod naslovi: Iz pred Državnega sodišča v Beogradu, Državno sodišče za zaščito države je razsodilo naslednjo sodbo … O tem sojenju so veliko pisali tudi beograjski časopisi in drugi režimski zagovorniki. Zato bi bilo prav, da se pri ponovnem pisanju in ugotavljanju slovenske zgodovine, zlasti za Gorenjsko, ki se je dogajala, v prejšnjem stoletju, zgodovinarji črpajo iz teh virov, ki so tudi nam služili za prikaz šenčurskih dogodkov.

V nadaljevanju naj v kratkem omenimo nekaj pomembnejših dogodkov, ki jih kranjski dekan g. Škerbec opisuje v svoji knjigi, ki jo je izdal po preteku petih let sojenja in prestani kazni v Sremski Mitrovici. Knjiga, ki jo je napisal g. Škerbec, je nastala na podlagi zapisov in osebnih pričevanj vseh prizadetih. Knjiga je sicer med ljudmi danes precej redka, lahko pa jo najdete v Mestni knjižnici Kranj, ki je samo v enem izvodu in je knjižnica ne da v izposojo, zato je na voljo le v knjižnici sami.

V krajšem zapisu naj omenimo poglavitne dogodke, ki so potekali v letu 1932 v Šenčurju in njegovi okolici.

V mesecu maju 1932 je imel dr. Korošec, državni poslanec, ki je imel še veliko drugih pomembnih funkcij in je bil tudi zagovornik samostojne Slovenije, šestdesetletnico. Takratna jugoslovanska oblast je sklenila preprečiti proslave, ki so bile med drugim namenjene tudi proslavi rojstnega dne dr. Korošca. Kljub prepovedi so na predvečer Koroščevega praznika v njegovo čast na Gorenjskem zagoreli številni kresovi in nazorno kazali razpoloženje ljudi.