V spomin: Alojz Štirn, slikar (1937–2023)

Decembra lani so na pokopališču v Predosljah pokopali Alojza Štirna iz Britofa. Rodil se je 10. decembra leta 1937 v Pristavi pri Tržiču. Po osnovni šoli je končal tekstilno šolo v Kranju in se kot tekstilni tehnik zaposlil v tedanji kranjski tovarni Tekstilindus. Željan dodatnega znanja je ob delu študiral organizacijo dela in se kot inženir organizacije dela, posebej usposobljen za informatiko, zaposlil v medvoški tovarni Donit in tam ostal do upokojitve.

Ti skopi podatki še zdaleč ne povedo vsega o bogatem in ustvarjalnem življenju Alojzija Štirna. Bil je umetniška duša, nadvse uspešen in plodovit ljubiteljski slikar. Naravo, v kateri je znal videti več kot običajni ljudje, in tudi slikanje je najprej spoznal pri starem očetu Miroslavu Hanzlowskyju, ki je bil gozdar v Bornovih gozdovih, za likovno umetnost pa se je navduševal tudi pri očetu, sta o pokojnem bratu povedali sestri Breda in Žarka. Risal je in slikal ter svoje znanje izpopolnjeval pri kranjskih slikarjih in grafikih Ljubu Ravnikarju in Milanu Batisti ter v Ljubljani pri Izidorju Urbančiču. Povsod, še posebej v naravi, je našel motive za svoje slike. Njegov opus obsega več kot pet tisoč slik, ki so na ogled v 17 državah sveta, samostojno pa je razstavljal več kot šestdesetkrat. Bil je tudi zelo spoštovan gost na skupinskih razstavah. Za svoje delo ga je kranjska občina najprej nagradila z malo, leta 2013 pa za 60-letnico likovnega ustvarjanja še z veliko Prešernovo plaketo.

Spremljevalec Štirnovega umetniškega zorenja umetnos­tni zgodovinar dr. Damir Globočnik je ob eni od številnih razstav o njem zapisal, da ga sicer navdušujejo krajina, veduta, tihožitja pa tudi človeške figure, vendar sta mu najbližja pejsaž oziroma veduta. Išče tudi motive v megli in viharnem vremenu. Nekaj posebnega pa je njegovo slikanje skalnih skladov in sten v olju in akvarelu.

Pokojni Alojz Štirn je imel resnično rad gore. Tam je pogosto slikal. Za Dom na Kredarici je med letoma 1992 in 1996 naslikal kolekcijo slik. Malokdo pa ve, da je za notranjost Aljaževega stolpa na Triglavu na nerjavečo pločevino s poliuretanskimi barvami naslikal panoramsko sliko vrhov, ki so vidni z vrha Triglava. V stolp so jo namestili leta 1994, zaradi obnove notranjosti stolpa pa sliko sedaj hrani Planinski muzej v Mojstrani.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 25. november 2008 / 07:00

Največ denarja za zatiranje varoj

Država bo prihodnje leto v okviru ukrepov za čebelarstvo največ denarja namenila za enotno zatiranje varoj pri vseh registriranih čebelarjih.

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 16. april 2007 / 07:00

Bulovec odhaja iz komunale

Delavce Komunalnega podjetja Tržič je direktor Florijan Bulovec seznanil, da bo zapustil kolektiv. To ne bo rešilo vseh nakopičenih problemov.

Radovljica / ponedeljek, 16. april 2007 / 07:00

Nasprotujejo asfaltirani stezi

Organizacije civilne družbe nasprotujejo gradnji asfaltirane vzletno pristajalne steze na Letališču Lesce.

Gorje / ponedeljek, 16. april 2007 / 07:00

Več za kmetijstvo in turizem

V Gorjah si za številne potrebe želijo čim prej imeti svoj denar, zato so podprli osnutek proračuna za letos.

Jesenice / ponedeljek, 16. april 2007 / 07:00

Zagrozili z zaporo avtoceste

Jesenice - Stanovalci Jesenic, ki živijo v neposredni bližine avtoceste, so se pred dnevi srečali s predstavniki Družbe za avtoceste RS (DARS) in Družbe za državne ceste...

Radovljica / ponedeljek, 16. april 2007 / 07:00

Marijan Butorac predsednik časopisnega sveta

Radovljica - Radovljiški občinski svet je že na januarski seji imenoval časopisni svet Deželnih novic, vendar so kasneje ugotovili, da sestava ne ustreza odloku o občins...