Poslanci danes o novi kmetijski ministrici

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 12. januar 2024 / 09:33

Ministrska kandidatka in njena izobrazba

Državni zbor bo na današnji izredni seji odločal o imenovanju poslanke Svobode Mateje Čalušić za novo kmetijsko ministrico. Zaslišanje pred matičnim odborom državnega zbora je uspešno prestala v sredo. Čalušićeva je bila pred izvolitvijo za poslanko administratorka in vodja lokala ter svetovalka za fitofarmacevtska sredstva. Po izobrazbi je inženirka agronomije in hortikulture, specializirana kot kvalificirana svetovalka s področja varstva kmetijskih rastlin. Prav njena izobrazba je bila v zadnjih dneh kamen spotike. Na kandidatni listi za parlamentarne volitve in do pred kratkim tudi na spletni strani državnega zbora je bilo navedeno, da ima univerzitetno izobrazbo, čeprav ima v resnici diplomo visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje. Čalušićeva je očitke, da se je predstavljala z izobrazbo, ki je nima, zavrnila, odgovornost za administrativno napako, kot so to pojasnili, pa so prevzeli v stranki Gibanje Svoboda. Prejšnjo ministrico Ireno Šinko je državni zbor na predlog premierja Roberta Goloba razrešil oktobra lani.

Vlada in sindikati podpisali dogovor

Vlada in polovica sindikatov javnega sektorja so v sredo podpisali dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo, ki so ga parafirali pred božičnimi prazniki. Ostali sindikati imajo čas za podpis dogovora še do konca meseca. Po dogovoru se bodo plače v javnem sektorju z junijem uskladile v višini 80 odstotkov inflacije v obdobju december 2022–december 2023, regres za letni dopust pa bo izplačan že marca, in ne šele junija. Podpisali so tudi aneksa h kolektivnima pogodbama za javni sektor in negospodarske dejavnosti, s katerima se bo vsebina dogovora realizirala. Po besedah finančnega ministra Klemena Boštjančiča, ki je vodil pogajanja s sindikati, podpis dogovora pomeni »pomembno etapo« v dogovorih med vlado in sindikati glede prenove plačnega sistema. Kdaj bodo nadaljevali pogajanja o reformi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, še ni znano.

O moriji v Izraelu in Gazi

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v torek za ameriško televizijo CNN dejala, da je Izrael v napadih na Gazo kršil mednarodno humanitarno pravo, kar so iz kabineta izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja takoj zavrnili in krivdo za civilne žrtve v Gazi pripisali palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas. Kot so sporočili, izraelske sile počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi se izognile civilnim žrtvam, vendar pa Hamas palestinske civiliste in izraelske talce uporablja kot živi ščit. V sredo je izraelsko veleposlaništvo na Dunaju, pristojno tudi za Slovenijo, v ljubljanskem Mini teatru novinarjem in diplomatom želelo predvajati film o napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani. Gledališče je bilo zato tarča groženj in pozivov k bojkotu. Projekcijo filma so nazadnje odpovedali, uradno zaradi tehničnih težav, po informacijah Televizije Slovenija pa naj bi jo izvedli na alternativni lokaciji. Izraelski veleposlanik Zeev Boker s sodelavci se je sicer v sredo sestal s predstavniki državnozborske skupine prijateljstva z Izraelom, srečanja pa so se udeležili le poslanci iz opozicijskih strank SDS in NSi, ki so jim tudi predstavili video o zločinih Hamasa v Izraelu. V Levici, njihova poslanka Tatjana Greif je protestno izstopila iz omenjene parlamentarne skupine, so vabilo izraelskega veleposlaništva izbranim poslancem na predvajanje posnetkov napada Hamasa obsodili.

Dva dneva ujeti v jami

Minuli konec tedna smo spremljali dramo tričlanske družine iz Kranja in dveh jamskih vodnikov, ki so zaradi narasle podzemne vode v soboto obtičali v Križni jami v bližini Cerknice. Rešili so jih šele v ponedeljek, ko se je vodostaj vode dovolj znižal, da so jih lahko žive in zdrave varno spravili iz jame. Družina je bila sicer na komercialnem ogledu Križne jame v okviru Društva ljubiteljev Križne jame, ko je nepričakovano prišlo do porasta vode. Potapljači so se do njih prebili že v prvi noči in jih oskrbeli z najnujnejšim, da so lažje počakali na rešitev.

Tudi letos razpisali nagradni natečaj

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je razpisal XXII. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področij Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v letu 2023. Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer 800 evrov za prvo nagrado, 600 evrov za drugo in 400 evrov za tretjo. Besedilo natečaja je objavljeno na spletni strani urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na portalu slovenci.si.