Odločbe in roki
Dvotedenska protestna omejitev dela sodišč ni prva stavkovna aktivnost slovenskih sodnikov v samostojni Sloveniji, niti ni ustavno sodišče z ugotovitveno odločbo konec junija lani prvič doslej zakonodajalcu naložilo, da mora primerno urediti sodniške plače. Za te je ugotovilo, da so prenizke in v bistvenem nesorazmerju s plačami izvršilne in zakonodajne veje oblasti, kar je v neskladju z načelom delitve oblasti. Javnost na protest sodnikov večinoma gleda skozi prizmo boja za višje plače, manj poudarka pa daje prav tako bistvenemu sprožilcu protesta – nespoštovanju roka (3. januar), do katerega bi morala vlada in državni zbor ustavno odločbo uresničiti. Povsem razumljivo je, da sodniki v takšni situaciji protestirajo proti kršenju pravnega reda v državi in se zavzemajo za spoštovanje pravne države, neodvisnosti sodstva ter načela delitve oblasti.
Slovenska ustava pravi, da je ustavno sodišče najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, njegove odločbe pa so obvezne. Zakon o ustavnem sodišču jo dopolnjuje z določilom, da mora zakonodajalec ugotovljeno protiustavnost oziroma nezakonitost odpraviti v roku, ki ga določi ustavno sodišče. Takšno poenostavljeno povzemanje členov ustave in zakona sicer razkriva mojo pravno laičnost in šibkost, pa vendar glede spoštovanja rokov, ki jih postavi ustavno sodišče, ni dileme – treba jih je spoštovati.
Roki nas spremljajo vse življenje. Predstavljajo nam časovni okvir, v katerem naj bo zastavljeno opravilo, naloga ali obveznost izpolnjena. Roke, ki si jih postavljamo sami v osebnem življenju, kot je na primer, da jutri začnemo hujšati, pogosto rahljamo in jih razvlečemo na daljša obdobja. Obstajajo pa roki, ki jih je priporočljivo upoštevati, da se izognemo precej bolj bolečim posledicam, kot je malo kasnejša izguba telesne teže. S pravočasnim plačevanjem položnic se izognemo zamudnim obrestim, bognedaj celo prekinitvi storitve njenega izvajalca, na primer telekomunikacijskega operaterja. Si predstavljate, da do roka ne izpolnite službenih obveznosti ali da želite banki z nekajmesečnim zamikom poravnati naslednji obrok hipotekarnega posojila? Da ne registrirate pravočasno svojega avtomobila in vas z njim na cesti ustavijo policisti? Ali pa da državi do roka ne plačate davkov, ki vam jih je odmerila?
Da, protest sodnikov ima za cilj višje plače, a tudi, da država spoštuje ustavne odločbe in roke, ki so v njih zapisani. Zdajšnjih zagotovil, da bo ustavna odločba zagotovo uresničena, a nekoliko kasneje, kot bi morala biti, od pravne države ne bi smeli nikoli slišati.