Vpliv minimalne plače na kreditno sposobnost
Z letošnjim januarjem se je minimalna plača v Sloveniji zvišala s 1074,43 evrov na 1203,36 evra bruto oziroma s 778,48 na 878 evrov neto. V Združenju bank Slovenije ugotavljajo, da se je s tem poslabšala kreditna sposobnost prebivalstva.
V skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva mora potrošniku po plačilu vseh obrokov kreditov ostati vsak mesec za preživljanje najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače; v primeru, da preživlja še družinskega člana, pa mu mora ostati še zakonsko določeni znesek za njegovo preživljanje. To pomeni, da imajo družine s prihodki od minimalnih do povprečnih, kakršnih je v Sloveniji 70 odstotkov, zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, pa se v banki in hranilnici skorajda ne more zadolžiti.
V združenju bank svoje ugotovitve dokazujejo z izračuni kreditne sposobnosti posameznikov in družin pri najetju stanovanjskega posojila za 20 let. Tako je posameznik s povprečno neto plačo 1317,60 evra pred zvišanjem minimalne plače lahko najel okrog 89 tisoč evrov posojila, po zvišanju pa ga bo lahko le še okrog 72 tisoč evrov. Par s povprečnima plačama 1317,60 evra in dvema otrokoma je pred zvišanjem minimalne plače lahko najel okrog 90 tisoč evrov kredita, po zvišanju pa samo še okrog 55 tisoč evrov.



Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
