Slike, ki zaživijo z gledalci
V atriju Galerije Staneta Kregarja na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani so v torek odprli prvo spominsko razstavo slik Vinka Hlebša s pomenljivim naslovom Med realnostjo in iluzijo. Številni prvi obiskovalci razstave iz njegovega Tržiča, Ljubljane in od drugod so si ogledali okrog štirideset del, ki jih je ustvaril v zadnjih treh letih, preden je njegovo umetniško pot julija lani prekinila tragična prometna nesreča. Jutri, v soboto, bi praznoval osemdeset let.
Ob eni zadnjih večjih razstav slikarja Vinka Hlebša z naslovom Med naravo in kozmosom leta 2018 v Paviljonu NOB v njegovem domačem Tržiču sem uvodoma zapisal: »Ko sem se na dan odprtja razstave iz Bistrice spuščal proti Tržiču, se je ob sicer lepem vremenu nebo kar naenkrat stemnilo in z neba se je ulil dež. Kot bi se temno modri svod, obarvan z vsemi vesolji z najnovejših Hlebševih slik, spustil na zemljo, nad Tržič, v galerijo, polno povečanih sončnic, granatnih jabolk, ameb, čudežnih rastlin … Vinko se je takrat v zanj značilnem duhovitem tonu pošalil: 'Vedno, kadar imam v Tržiču razstavo, dežuje.'«
Značilno zimsko vreme z mokrim nebom je zaznamovalo tudi torkov večer, ko so številni obiskovalci – v prispodobi bi lahko zapisali, da so prišli prav vsi – pospremili odprtje spominske razstave Vinka Hlebša z naslovom Med realnostjo in iluzijo, ki bo vse do konca februarja na ogled v Galeriji Staneta Kregarja v prostorih Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu. Kot bi šlo za povezavo med nebom in zemljo, med onstranstvom in tuzemstvom, pravzaprav pa v simbolnem smislu za sobivanje človeka in narave, kar je Hlebš vedno znova v maniri tako imenovanega fantastičnega realizma upodabljal na svoja slikarska platna.
Tokratna razstava je prav posebna, saj imajo na njej osrednje mesto slike, ki jih je priljubljeni tržiški slikar ustvaril v zadnjih treh letih. Predstavljen je tudi diptih, ki je lansko poletje ostal nedokončan v njegovem ateljeju. Vinko Hlebš je umrl 2. julija za posledicami tragične prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje tudi njegova soproga Francka Hlebš. Vinko Hlebš bi jutri, v soboto, praznoval osemdeset let.
Slike zadnjih treh let
»To je darilo zanj, ker je bil najboljši oče na svetu, in za mamo, ki ga je na njegovi umetniški in likovni pedagoški poti vseskozi spodbujala in mu stala ob strani. Tu je majhen del njegovega bogatega opusa. Pred nami so njegove slike, vem pa, da sta v duhovnem smislu z nami tudi oba naša starša,« je v imenu hčera Urške, Eve in Marijane pred obiskovalci razstave povedala slednja. Tri sestre so se tudi odločile, da kljub očetovi smrti posthumno pripravijo njegovo že dogovorjeno razstavo v Galeriji Staneta Kregarja. »Odločile smo se, da mora – čeprav očeta ni več med nami – njegova umetnost živeti naprej in da bomo k temu pripomogle tudi hčere. Škoda bi bilo, da njegovih slik ne bi pokazale ljudem,« o tokratni razstavi pripoveduje Marijana Hlebš Radžo; da za prisotnost njegovih del skrbijo tudi na medmrežju z vzdrževanjem profila na Facebooku in Instagramu. V načrtu sta še dve pregledni razstavi, maja v Tržiču, nato pa tudi v Kranju.
Po tržiški razstavi leta 2018 se je Hlebš z vodjo Kregarjeve galerije, profesorico umetnostne zgodovine Bernardo Stenovec, že dogovoril za razstavni termin, a je epidemija načrte postavila na glavo. »Ko sva se lani ob sprostitvi razmer dogovorila za aktualni termin razstave, je poleti prišlo do tragične nesreče. In iskreno povedano, sem pomislila, da nekako ni usojeno, da bi v naših prostorih znova uživali ob Hlebševih slikah,« je povedala Bernarda Stenovec, ki je bila ob pripravljenosti slikarjevih hčerk seveda za to, da pripravijo razstavo.
Iz dveh razlogov. »Gre za izjemno ustvarjalnega slikarja, ki se je vedno zavedal, da njegove slike zaživijo šele v dialogu z gledalcem. Vinko Hlebš ni bil slikar, ki bi se zaprl v svoj likovni slonokoščeni stolp, ampak je svojo umetnost želel deliti z ljudmi. Zelo dragoceno je, da se je v svoji likovni veščini z realizmom znal približati gledalcu, hkrati pa nam je s kakšno nenavadno fantastično korekcijo, morda zgolj detajlom, odprl pogled tudi v simbolno,« poudarja vodja galerije, letos pa se bodo z razstavama posvetili tudi dvema Hlebševima prijateljema in mentorjema, in sicer ob 50. obletnici smrti slikarju Stanetu Kregarju in ob 100. obletnici rojstva slikarju in likovnem teoretiku dr. Milanu Butini.
Velik človek in umetnik
Besedilo v katalog ob razstavi je podal dober poznavalec in dolgoletni spremljevalec Hlebševega umetniškega ustvarjanja, umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik, ki o simboliki v njegovih slikah, motivih zapiše: »Motivna analiza Hlebševih slikarskih ciklusov vselej opozori tudi na prisotnost simbolike. Ta je včasih očitna, jasna že na prvi pogled. Rastlina je v slikarskem svetu Vinka Hlebša prispodoba za človeka. Življenjski krog rastline ponazarja tudi človekov življenjski ciklus od rojstva in rasti do propadanja in minevanja. Vendar Hlebševo slikarstvo nima pesimističnega podtona. Vselej so prisotna opozorila na rojevanje novega življenja, optimističen značaj imajo tudi barve cvetja in drugih motivov.«
Za tokratno razstavo je, kot že zapisano, med deli, ustvarjenimi v zadnjih treh letih, Globočnik izbral slike iz dveh ciklov; v večjem galerijskem atriju so na ogled predvsem dela, ki jih povezuje motivika kristalov, v drugem atriju pa nas nagovarjajo njegovi rastlinski motivi in tihožitja. Na zaslonu se predvaja tudi pogovor, ki ga je s slikarjem ob tržiški razstavi leta 2018 imela Janita Košir iz Tržiškega muzeja.
Posebej za odprtje razstave je s pevskimi točkami dogodek oplemenitila še ena Tržičanka, profesorica petja Barbara Tišler. V sestav je povabila tri svoje učence, Lucijo Kovač, Filipa Suhadolca in Roka Kotarja, in z njimi izvedla tri priredbe: Foersterjev Večerni ave, v slovenščini pa v različici Vlada Kreslina znano pesem Spominčice in skladbo iz filma Cvetje v jeseni, za katero je na melodijo Urbana Kodra besedilo zapisal Blaž Strmole. Ob številnih Tržičanih ter prijateljih in sorodnikih ter ljubiteljih Hlebševe umetnosti iz drugih delov Gorenjske ter Ljubljane se je v družbi nekdanjega tržiškega župana Boruta Sajovica, vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda, odprtja razstave udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob.
»Zelo se nas je dotaknilo, da je kljub slabim vremenskim razmeram danes prišlo toliko ljudi. Vse tri sestre še kako dobro vemo, kako dobra sta bila naša starša, kako izjemen človek je bil Vinko kot oče in umetnik. Toplo nam je pri srcu, ko vidimo, kako radi so ga imeli ljudje,« je v svojem in imenu obeh sester še povedala Marijana Hlebš Radžo. V pogovorih med občinstvom je bilo slišati mnogo pozitivnih misli in spominjanj na priljubljenega tržiškega slikarja. Kot da bi čakali, da stopi izza stebra s svojo značilno baretko na glavi in se pridruži pogovoru.