Sodišča le o nujnih zadevah
Sodniki bodo zaradi neuresničene ustavne odločbe o njihovih plačah med 10. in 24. januarjem opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu.
V Slovenskem sodniškem društvu bodo proučili tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
Ljubljana – Po enourni prekinitvi dela in izvedbi protestnih shodov na slovenskih sodiščih minuli četrtek bodo sodniki svoje protestne aktivnosti zaradi neuresničene ustavne odločbe o njihovih plačah še zaostrili. Jutri se namreč začne dvotedenski opozorilni protest sodnikov, ki bodo v tem času izvajali le nujne zadeve. To pomeni, da bodo do 24. januarja sodišča – podobno kot v času poletnih sodniških počitnic – opravljala preiskave in sojenja le v pripornih kazenskih zadevah, nepravdne zadeve o pridržanju oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah, nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, začasnih odredbah in prepovedih približevanja. Sodniki lahko že razpisane obravnave prekličejo ali ne razpišejo novih.
Sodniške plače v nasprotju z ustavo
Ustavno sodišče je junija 2022 izdalo odločbo, s katero je ugotovilo, da so predpisi, ki urejajo plače sodnikov, v nasprotju z ustavo, ker so plače sodnikov tako nizke, da je kršeno načelo sodniške neodvisnosti in načelo delitve oblasti. Za odpravo ugotovljenih protiustavnosti je ustavno sodišče zakonodajalcu določilo šestmesečni rok, ki se je iztekel 3. januarja. Ker do odprave ni prišlo, so minuli četrtek na sodiščih tudi potekali enourni protestni shodi.
Slovensko sodniško društvo je v četrtek objavilo tudi protestno izjavo, v kateri je med drugim zapisano: »Protestiramo, ker sta si vlada in državni zbor vzela pravico, ki je nimata – to je, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto. Protestiramo proti taki zlorabi oblasti! Protestiramo proti sprenevedanju in zavajanju javnosti, da gre zgolj za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem nikakor ni povezana.« Kot so opozorili, sodniške plače že več kot dvajset let konstantno realno padajo. Tako je celo neto plača vrhovnega sodnika nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca.
Zamrznitev sodelovanja v komisijah
Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je v četrtek popoldne poleg odločitve o dvotedenskem prilagojenem načinu poslovanja sodišč tudi pozival vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ki jih je ustanovila izvršilna veja oblasti, kot so delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev. Proučili bodo tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
Poziv k odstopu premierja in ministrice
V sodniškem društvu so poleg tega premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pozvali k odstopu. V SD so nad tem pozivom presenečeni in opozarjajo, da si je ministrica za odpravo neustavnosti prizadevala, nazadnje z interventnim zakonom glede plač sodnikov. V naslednjih dneh pričakujejo pogovor koalicijskih partnerjev o sodniških plačah. Tudi v kabinetu predsednika vlade ne vidijo razloga za odstop ministrice za pravosodje, saj da vlada spoštuje in uresničuje ustavne odločbe. Priznavajo, da so plače sodnikov neustrezne, a še naprej vztrajajo, da morajo vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpraviti tudi nesorazmerja v plačah drugih javnih uslužbencev. Kot poudarjajo, bi lahko predčasna oziroma parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino sprožila dodatne zahteve po povišanju plač v javnem sektorju.