Pomočnik, a še ne sodelavec

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 1. januar 2024 / 10:23

Udeleženci spletne okrogle mize, ki so jo pred dnevi organizirali v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, so se strinjali, da je razvoj umetne inteligence še na začetku, a ima ogromne potenciale in bo v prihodnje vse bolj posegel tudi na področje (osebnih) financ.

Kranj – Orodja umetne inteligence so bila v minulem letu ena pomembnejših tem tudi v poslovnem in finančnem svetu. Vse odkar je OpenAI, startup, v katerega pomembno investira Microsoft, konec lanskega leta izdal ChatGPT, pa je umetna inteligenca skozi velika vrata vstopila tudi v vsakdanje življenje, zato ni čudno, da je UI (umetna inteligenca) tudi ena izmed kandidatk za tokratne besedo leta.

Udeleženci spletne okrogle mize, ki so jo pred dnevi organizirali v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, so se sicer strinjali, da je razvoj tehnologije še na začetku, a ima ogromne potenciale in bo v prihodnje občutno posegel tudi na področje (osebnih) financ.

Delovna mesta se bodo preoblikovala

Barbara Domicelj, direktorica Microsoft Slovenija, ki orodja umetne inteligence že uporablja vsakodnevno, je prepričana, da so njene koristi večje kot pa strahovi. »Delovna mesta se bodo preoblikovala, ne bodo pa izginila,« je dejala. Prepričana je, da bodo tovrstna orodja delavce rešila repetitivnih in administrativnih del, ki ubijajo našo ustvarjalnost, s tem pa se bo povečala storilnost zaposlenih.

Opozorila je tudi, da se pri razvoju držijo načel poštenosti, zanesljivosti, zasebnosti, odpornosti proti varnostnim grožnjam, vključenosti, transparentnosti in odgovornosti. »Za učenje modelov nikoli ne uporabljamo vaših podatkov, če tega ne dovolite,« je poudarila.

Orodja UI kot kopilot

Tomaž Valjavec, vodja Azure poslovanja v CEMA, Microsoft, orodja umetne inteligence vidi v vlogi digitalnih pomočnikov oz. kopilotov. »V finančnem svetu še nimamo primera, ko bi umetna inteligenca odobrila kredit, vendar banke že začenjajo uporabljati osnovne koncepte,« pravi Valjavec. Kot je dejal, tako v eni od bank, s katerimi sodelujejo, že pripravljajo digitalnega finančnega svetovalca, ki bo na podlagi preteklih finančnih odločitev komitentov znal podati personalizirane finančne nasvete. Prav tako jih banke že uporabljajo kot pomoč pri pregledovanju obsežne dokumentacije ob odobravanju posojil za investicije in administrativne naloge.

Tudi predstavniki družb za upravljanje, ki delujejo na slovenskem trgu, se že srečujejo z vstopom tovrstnih rešitev v poslovanje. »V upravljanju premoženja še ni bistveno spremenila procesa dela, je pa nekatere malenkosti,« je povedal David Zorman, vodja analiz ESG pri Generali Investments, ki tovrstna orodja prav tako vidi kot pomočnike pri delu. »Če jih ne boš uporabljal, boš počasnejši, manj produktiven in verjetno tudi slabši,« pravi.

Eksponentna rast

Simon Logar, direktor sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih, kjer preizkušajo svojo, personalizirano verzijo ChatGPT, meni, da bosta uporaba in razvoj orodij umetne inteligence rasla eksponentno, če ne bo prišlo do korenitega posega vlad oz. regulatorjev.

Tudi Alexandr Gutirea s Triglav Skladov UI vidi kot pomočnika, ne pa še zaupanja vrednega sodelavca. A dodaja, da orodja postajajo iz meseca v mesec sposobnejša. »«Investicijske družbe jih bomo uvajale postopoma in najprej v lastnih procesih, šele nato bomo pripravljeni začeti ponujati storitve, ki bodo temeljile na umetni inteligenci,« je prepričan.

Kot je sklenil Valjavec, smo še na začetku razvoja in je zato danes pravi čas, da tudi mi stopimo na ta vlak. »Še je čas, da gremo na kakšen tečaj, se poskušamo poučiti, kako zadeve funkcionirajo.«