Divjačinski hrbet, II.

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 18. oktober 2010 / 06:00

Grebensko prečenje Košute (2. del) - Divjačinski golaž? Uf, odličen je. Kaj pa prečenje divjačinskega hrbta? Če imamo v mislih prečenje grebena Košute, je tura čudovita. Zaradi neverjetne razgibanosti daje občutek optične prevare.

Košuta je grebenski masiv v Karavankah, ki je dolg približno deset kilometrov. Tvori ga krepko več kot deset dvatisočakov. Prečenja omenjenega grebena se lahko lotimo od vzhoda proti zahodu, ali obratno. Moj predlog je, da prečenje začnemo na planini Dolga njiva in hodimo proti zahodu. V omenjeni smeri nam sonce ne bo sijalo naravnost v obraz in tudi fotografiranje bo lažje. V prejšnji številki Gorenjskega glasa smo prišli do Škrbine, najnižje točke omenjenega prečenja. Danes bomo nadaljevali in turo zaključili.

S Škrbine, 1869 m, spet zagrizemo v strmino. Teren je lahek, travnat. Pot skoraj ves čas teče po grebenu in se nezadržno približuje Kladivu, 2094 m. Vzpon proti Kladivu delno poteka tudi skozi ruševje. Tik pred vzponom na vrh, nas čaka še vzpon na skalni zob, ki ga ne moremo obiti. Vzpon nanj in spust, kjer nam pomaga zopet nekaj jeklenice. Sledi vzpon na Kladivo, ki nas je tako prešerno vabil že pred nekaj urami in se nam kar ni hotel približati. S Kladiva dojamemo mogočnost grebena Košute, saj njeni najvišji vrhovi kot žaga gledajo iz povprečja. Sestop s Kladiva terja precej previdnosti, saj je pot posuta z gruščem in hitro lahko pride do zdrsa. Svet, ki nas obdaja, je krušljiv. Ko sestopimo z vrha, se pot začne spet strmo vzpenjati proti Malemu Kladivu, 2036 m. Sestop z njega poteka v malih okljukih, dokler ne dosežemo poti, ki je videti, kot bi potekala povsem naravnost. Joj, kako smo se zmotili. Povzpnemo se še na Kofce goro in od tam na Toplar, nato pa po markirani poti nadaljujemo naprej do Velikega vrha, 2088 m. Pot nekaj časa poteka po južni strani, kratek delček pa tudi po severni strani. Tukaj moramo biti previdni, saj je severno ostenje grozljivo divje in prepadno. Do samega vrha se lahko povzpnemo povsem po grebenu, ali pa sledimo markacijam, ki nas na vrh pripeljejo z zahodne strani. Razgled je čudovit: proti zahodu vidimo karavanški trojček Begunjščica, Vrtača, Stol; s severa nas pozdravlja Ljubeljska baba; na jugu so Kriška gora, Storžič, Stegovnik; na vzhodu pa se pred nami vije pravkar prehojen Košutin greben.

Z Velikega vrha sestopimo do Kofc. Pot se zlagoma spušča, na enem mestu nam pomagajo celo jeklenice. V Domu na Kofcah si privoščimo zasluženi počitek. Za nami je dolga pot. Od Dolge njive do Kofc smo potrebovali 8 ur, čaka pa nas še vrnitev nazaj do avtomobila. Če smo se logistično organizirali, je variant sestopa več, a običajno se za zaključek prehodi še vse planine pod Košuto.

S Kofc nadaljujemo proti vzhodu. Pot se sprva rahlo spušča in preči pobočje. Dosežemo široki kolovoz, ki nas pripelje na planino Ilovico, odkoder v rahlem vzponu dosežemo planino Šijo. S Šije nadaljujemo proti planini Pungrat, od tam pa proti Tegoški planini. S Tegoške planine nadaljujemo še naprej proti planini Dolga njiva. Vsaj zadnji del poti nam je dobro znan, saj poteka po poti, ki vodi proti Košutnikovemu turnu z zahodne strani. Zaključek ture, ko prehodimo še vse planine pod Košuto, nam bo vzel še dodatne tri ure.

Če smo se pa logistično malce znašli in se na prečenje podali z dvema avtomobilom, pa lahko en avto pustimo v vasi Dolina. V tem primeru s Kofc sestopimo, kot bi šli proti Matizovcu, na koncu planine pa zavijemo levo proti Kalu. Pri koči na Kalu se usmerimo proti Dolini. Čaka nas mestoma strm spust po ilovnatem terenu, ki bo prihranil nekaj časa.

Podatki za celotno prečenje:

Nadmorska višina: max. 2133 m

Višinska razlika: cca. 1300 m

Trajanje: 11 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic