Prelesti in bolesti

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 1. januar 2024 / 10:25

Planet, na katerem živimo, je po eni strani prizorišče številnih prelesti, tako v naravi kot v družbi. Hkrati pa je tudi prizorišče mnogoterih bolesti, ki se kažejo v vojnah, podnebnih katastrofah in še drugih nesrečah …

Najvišje in najnižje

Prispodobo o prelestih in bolestih si sposodimo od pesnika Otona Župančiča, ki v pesnitvi Duma izpoveduje, kako »hodil po deželi sem naši« in pil nje prelesti in bolesti. Mi pa najprej naštejmo še nekaj presežkov (prve smo že v prejšnjem zapisu), ki jih najdemo na našem planetu. Poglejmo najprej, katere so najvišje in najnižje ležeče države. »Država, ki ima najvišje ležečo najnižjo točko, je Lesoto. Lesoto, država na jugu Afrike, je edina država na svetu, katere ozemlje v celoti leži nad tisoč metri nadmorske višine. Najvišja točka v državi ima nadmorsko višino 3482 metrov, točka z najnižjo nadmorsko višino pa leži na še vedno visokih 1400 metrih – gre za sotočje rek Orange in Makhaleng. Druga na tej lestvici je Ruanda (najnižja točka 950 metrov nad morjem), tretja pa Andora (840 metrov). Na drugem koncu tega seznama so Maldivi, katerih najnižja najvišja točka v državi znaša dva metra nad morjem.« Dalje: kateri je naseljeni kraj z najvišjo povprečno temperaturo na svetu. To je Dallol, Etiopija. »Danakilska depresija velja za območje z najnižjo nadmorsko višino v Afriki, ta znaša minus 120 metrov, v njej pa so pred desetletji postavili rudarsko naselje Dallol, ki velja za pekel na Zemlji, saj ima najvišjo povprečno letno temperaturo. Med letoma 1960 in 1966 so izmerili, da ta znaša 35 stopinj Celzija, dnevna temperatura pa se je pogosto povzpela do 46 stopinj Celzija. V Dallolu pade manj kot 200 milimetrov dežja na leto. Za neznosne pogoje ne skrbi le sonce, pač pa iz tal brbotajo vroči vrelci, iz katerih prihaja žveplova kislina. Najvišja temperatura, kadar koli izmerjena na našem planetu, sicer znaša 57,7 stopinje Celzija. Izmerili so jo 13. septembra leta 1922 v kraju Al Azizija v Libiji.« Dalje: katera so največja jezera na Zemlji? »Največje jezero na svetu je Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje). Tudi pri jezerih je cel kup rekorderjev – za največje sladko jezero velja Gornje jezero (Lake Superior) v Kanadi (84.130 kvadratnih kilometrov), za najgloblje Bajkalsko jezero v Rusiji (najgloblja točka: 1638 metrov), za najbolj slano jezero Don Juan na Antarktiki (44-odstotna slanost, v Mrtvem morju 'le' 27-odstotna), za najvišje ležeče pa Titikaka v Boliviji (3854 metrov nadmorske višine). Največje jezero na svetu pa je, kot rečeno, Kaspijsko jezero oziroma morje, ki meri 371.000 kvadratnih kilometrov in leži med Azijo in ruskim delom Evrope. Je polslano jezero, saj ima za tretjino slanosti povprečnega morja.« Pa največje delte velikih rek? »Največja delta na svetu je delta Gangesa (znana tudi kot delta Ganges-Bramaputra, delta Sundarbans ali Bengalska delta). Gre za rečno delto med Indijo in Bangladešem, široko več kot 350 kilometrov, ki jo sestavlja sotočje rek Ganges, Bramaputra in Megna. Obsega ozemlje v Bengalskem zalivu s površino približno 100.000 kvadratnih kilometrov. Ime je dobila po drevesu sundari, ki raste na močvirnatih območjih. Na tem območju živijo tudi bengalski tigri. To je obenem tudi največja in najhitreje rastoča delta na svetu.« In nazadnje še najvišji ognjeniki. »Najvišji ognjenik na svetu se imenuje Ojos del Salado (v španščini: oči slanega). To je ogromen ognjenik, ki leži na meji med Argentino in Čilom v gorovju Andi, ki z dolžino 7000 kilometrov veljajo za najdaljšo gorsko verigo na svetu. Vrh ognjenika Ojos del Salado je visok 6893 metrov in je obenem tudi najvišji vrh Čila. Le na samem vrhu je pokrit s snegom, sicer pa je prepreden z množico kraterjev. Ognjenik obsega površino med 70 do 160 kvadratnih kilometrov, v enem izmed njegovih kraterjev pa na višini 5900 metrov leži tudi najvišje vulkansko jezero na svetu.« (Vir vseh navedb: MMC RTV SLO)

Prelesti

Denimo, da vsi ti presežki, vse te »naj« lokacije tega sveta, ki smo jih našteli v tem in v prejšnjem zapisu, sodijo med njegove prelesti. Pa smo se omejili le na zemljepisne znamenitosti. Zraven teh bi lahko v bilanci ob koncu leta 2023 naštevali še številne gospodarske, politične, športne, znanstvene, umetniške in še druge dosežke in presežke. Zaradi njih je človeštvo lahko ponosno nase kot svetovno skupnost, še posebej pa na vse posameznike, ki so se na vse te dosežke podpisali s svojimi imeni in priimki.

Bolesti

Po drugi strani pa smo, kot rečeno, na tem istem svetu priča številnim bolestim. Kakršni sta vojni v Gazi in Ukrajini. Kakršne povzročajo vse bolj pogoste podnebne in druge katastrofe. Bolesti, ki jih v ljudeh povzročajo njihove prisilne ali prostovoljne migracije. Pa še cela množica bolj vsakdanjih družbenih nezgod in krivic. Naj jih bo v novem letu 2024 vsaj nekaj manj.