Članice in člani recitatorske skupine KUD Valentin Kokalj z Visokega na novembrskem literarnem večeru v dvorani visoškega kulturnega doma / Foto: Kud Valentin Kokalj Visoko

Koroško Rastje na visoškem odru

»Rastje, ki pripoveduje zgodbe« je bil naslov literarnega večera, ki ga je sredi novembra v domači dvorani pripravila recitatorska skupina KUD Valentin Kokalj Visoko. Z odra je govorila beseda slovenskih literatov iz Koroške.

Visoko – Čeprav Danijela Bakovnik leta 2012 umrle koroške slovenske literarne ustvarjalke Anite Hudl, ki se je leta 1968 preselila na Koroško in sta si tam s soprogom Joškom ustvarila dom in družino, ni osebno poznala, je z njo stkala globoko duhovno vez. Spoznavala je njeno življenjsko pot, brala njeno poezijo in prozo in jo občudovala, koliko energije in truda je vlagala nekdanja »prva dama koroške literature« v izdajanje literarne revije Rastje. Pa tudi sicer posvečata Danijela Bakovnik in Kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj z Visokega v občini Šenčur veliko pozornost »nam najbližji deželi na drugi strani meje – Koroški in njenim ljudem.

Tako je bila doslej Danijela Bakovnik pobudnica že treh literarnih večerov s koroško vsebino, ki so jih izvedli člani recitatorske skupine v okviru KUD Valentin Kokalj. Prvi večer je bil novembra leta 2019 na Visokem. Drugi večer je bil lani v Kulturnem domu v Pliberku ob 10. obletnici smrti Anite Hudl, ki se je kot Anita Debevec iz Kamnika preselila na Koroško in se tam poročila z Joškom Hudlom.

Tretji, zadnji literarni večer je bil prejšnji mesec v kulturnem domu na Visokem. Na večeru, ki ga je vodila članica recitatorske skupine Slavica Bučan, so Marika Bakovnik, Maruša Felkar, Dragomila Seško, Jelka Štefanec, Sonja Zupančič in Janez Žaler brali dela koroških literatov, ki so bila objavljena v literarni reviji Rastje med letoma 2013 in 2022. Na citre je igrala Barbara Osterman z Luž. Revijo izdaja Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, ki ga je dolgo vodila pokojna Anita Hudl. Na večeru s pomenljivim naslovom »Rastje, ki pripoveduje zgodbe« so sledili misli, da literatura gradi mostove, in ne zidov. K temu bo prispeval tudi četrti literarni večer, ki ga Visočani skupaj s koroškimi prijatelji načrtujejo v Pliberku v Podjuni na Koroškem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 8. julij 2009 / 07:00

Bruno - popravek

Obveščamo vas, da je premiera filma Bruno prestavljena in bo v petek, 10. julija 2009, ob 20. uri v Koloseju De Luxe v Kranju. Za morebitne nevšečnosti se vam iskreno opravičujemo!

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:59

Razlogov za odpoklic ni bilo

Upravno sodišče je ugodilo pritožbi Marije Ogrin zoper lanski sklep kranjskega mestnega sveta o njenem odpoklicu z mesta direktorice Gorenjskega muzeja.

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 21:00

Noče miloščine, le menjavo stanovanja

V silvestrskem požaru na Mestnem trgu 35 je zaradi gašenja močno poškodovano tudi lastniško stanovanje Ivanke Fajfar. Z občino se ne more dogovoriti o zamenjavi.

GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:59

Unikati, skovani po občutku

V Kovaštvu Krmelj v Logu nad Škofjo Loko gozdarsko orodje še danes izdelujejo ročno pod kladivom. »Vsi izdelki so enaki, a hkrati drugačni, unikatni,« pravi Jože Krmelj. Za njihov najpogostejši izdele...

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:58

Od satelitskih krožnikov do helikopterjev

Podjetje Flycom iz Žirovnice je eno vodilnih evropskih podjetij na področju helikopterskih pregledov iz zraka in obdelave podatkov. Ustanovitelj podjetja Roman Bernard se je najprej ukvarjal s satelit...

Škofja Loka / ponedeljek, 23. februar 2015 / 20:56

Naše korenine že v Noriškem kraljestvu

V Stari Loki so minuli teden predstavili zgodovinski roman Noriško kraljestvo, Beli panter, ki ga je napisal Janez Janša. Korenine Slovencev sežejo v prvo stoletje pred Kristusom.