Obrazi veselega decembra
Le še nekaj dni nas loči od skoka v novo leto. Odštevamo zadnje dneve decembra, meseca, ki ga večina težko pričakuje. Zadnji mesec v letu naj bi veljal za najbolj veselega, prazničnega, zabavnega, norega, čarobnega, bleščečega in še bi lahko naštevala izraze, s katerimi ga opisujejo. Kljub vsemu pa ga nekateri nimajo priložnosti občutiti na ta način.
V začetku decembra, ponekod pa še kak dan prej, mesta zažarijo v soju prazničnih luči, vrstijo se koncerti, sejmi in drugi dogodki, ki vabijo na druženja ob čaju, »kuhančku« ali drugih napitkih. Praviloma je decembrsko dogajanje najbolj pestro v zadnjih dneh v letu, zato ta čas res ne manjka priložnosti za uživanje v prazničnem vzdušju. Je pa dejstvo, da je urnik marsikatere družine najbolj nabito poln prav v decembru: poleg službenih obveznosti, predprazničnih poslovnih srečanj in zabav so tu še različni dogodki, povezani s šolskimi in obšolskimi dejavnostmi otrok, kot so šolski bazarji, nastopi za starše, obiski dobrih mož ipd., treba je po nakupih za obdarovanje, se pripraviti na obiske … Praznični december tako spremljata tudi stres in hitenje; običajno v še večji meri kot sicer. V začetku meseca se zdi, da bo ta dolg, da sta božič in novo leto še daleč, daleč stran, a ni tako. Dnevi kar bežijo. »Veseli« december torej – tako in drugače.
K sreči se tempo do božiča za večino ljudi nekoliko umiri in tako, če ne prej, vsaj zadnje dneve v letu začutijo praznični utrip, se poveselijo s prijatelji, zberejo na družinskih srečanjih … V teh dneh pa ne smemo pozabiti na ranljive posameznike in družine. Zgodbe ljudi, ki živijo v velikem pomanjkanju, ki se ob čedalje višjih življenjskih stroških ne zmorejo prebiti skozi mesec, so bolni, v dolgovih, v skrbeh, ali jih bo nemara to zimo zeblo, ali bodo lahko obdarili otroke ..., sežejo v globoko v srce. Zanje december še zdaleč ni vesel in brezskrben, zato je prav, da pokažemo solidarnost in pomagamo po svojih zmožnostih, k čemur nas ta čas nagovarjajo tudi številne dobrodelne akcije.
Mnoge tare tudi osamljenost, sploh starostnike, ki živijo sami, so izgubili ljubljene osebe in jim tako praznike ni dano preživeti v krogu bližnjih. Osamljeni se v prazničnem času počutijo še bolj osamljene in zanje veseli december ni poln upanja, pač pa občutijo stisko, žalost, obup. Takšnim moramo v teh dneh pokazati, da niso pozabljeni. Že z majhno gesto lahko nekomu prižgemo iskrice v očeh. Razveselimo lahko že z voščilnico, na katero zapišemo pozitivne misli, telefonskim klicem, najbolj pa je seveda dragocen obisk v živo. Torej stisk roke, objem, lepa beseda, tolažba in čas, preživet s sočlovekom v takšni ali drugačni stiski.