Dostop do znanja in trga

»Za razvoj ekološkega kmetijstva je treba kmetom olajšati dostop do znanja in do trga ter ozaveščati potrošnike o prednostih ekološko pridelane hrane,« pravi Aleš Fister, gospodar na ekološki kmetiji Porta na Ovsišah in od lani tudi predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS).

Ovsiše – Slovenija si je z akcijskim načrtom za ekološko kmetijstvo do leta 2027 zastavila smele načrte – povečati delež ekoloških kmetij s 5,4 odstotka (v letu 2020) na 10 odstotkov in delež kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi z 11 odstotkov (v letu 2020) na 18 odstotkov. »V akcijskem načrtu je veliko dobrih predlogov za krepitev ekološkega kmetijstva, vendar samo napisano na papirju še nič ne pomeni. Predloge je treba začeti uresničevati, torej je treba preiti od besed k dejanjem,« pravi Aleš Fister, ki ne glede na vse težave pri razvoju ekološkega kmetijstva ostaja optimist. Njegov optimizem izhaja tudi iz tega, da je med potrošniki vse večje povpraševanje po ekološko pridelani hrani. Ta vsebuje bistveno manj neželenih snovi, ljudi zaradi večje pestrosti hranil, vitaminov in mineralov bolje nahrani, tako bolje vpliva na zdravje, pridelava pa je tudi bolj prijazna do okolja.

Pomanjkanje politične volje in vizije

»Olajšati dostop do znanja in dostop do trga ter ozaveščati javnost o prednostih ekološke pridelave so bistveni ukrepi, ki bi lahko pomembno pripomogli k hitrejšemu razvoju ekološkega kmetijstva,« pravi predsednik ZDEKS in dodaja, da sta pri tem glavni oviri pomanjkanje politične volje in nedorečenost vizije, v katero smer razvijati slovensko kmetijstvo nasploh. »Skupna kmetijska politika za obdobje 2023–2027 daje nekaj več poudarka ekološkemu kmetijstvu in za to v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem namenja tudi več denarja. Letos, ko je prvo leto izvajanja spremenjene kmetijske politike, so se v ukrep ekološko kmetovanje vključile nove kmetije, vendar pa za zdaj v zvezi še ne razpolagamo s podatkom, kolikšen je porast. Za nekatere ekološke dejavnosti so se hektarska plačila v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem zvišala, za travinje, na primer, pa so ostala na enaki ravni. Glavni problem je v tem, da je z nekaterimi drugimi ukrepi ali s kombiniranjem različnih ukrepov možno doseči celo višje hektarsko plačilo kot za ekološko kmetovanje,« ugotavlja Aleš Fister, ki si kot predsednik zveze tudi prizadeva, da bi v Sloveniji okrepili svetovalno službo za ekološko kmetijstvo in da bi imeli tudi specialiste za posamezna področja – za živinorejo, zelenjadarstvo, sadjarstvo …

Skromna samooskrba z ekološko hrano

»Slovenija je pri pridelavi ekološke hrane le okrog 30-odstotno samooskrbna, zato je velik izziv, kako pridelati več tovrstne hrane in s tem zmanjšati odvisnost od uvoza. Večina ekoloških kmetij trži ekološke pridelke in izdelke neposredno, ne prek velikih trgovskih sistemov,« ugotavlja Aleš Fister. »Razlika v ceni marsikdaj ne pokrije večjih stroškov pridelave, sploh če upoštevamo še slabo dostopnost organiziranega odkupa. Ekološko mleko mora marsikje kmet sam peljati v mlekarno, za kar porabi tistih 10 odstotkov, kolikor so praviloma odkupovalci pripravljeni plačati več. V ekološki govedoreji se pogosto dogaja, da ekološko meso konča na prodajni polici kot konvencionalno. Predvsem manjše kmetije odvračajo od vključitve v ekološko kmetovanje tudi stroški certificiranja in strah pred vodenjem različnih evidenc.«

Pridelujejo štirideset vrst zelenjave

Aleš je »predsednik iz prakse«. Na kmetiji Porta, kjer je kot mladi prevzemnik kmetije postal gospodar pred dvema letoma, kmetujejo ekološko že več kot dve desetletji. Obdelujejo 15 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 12,5 hektarja najetih in 2,5 hektarja lastnih. Glavna ekološka dejavnost je zelenjadarstvo, pridelujejo pa tudi žita, redijo dvajset goved cikaste pasme, prašiče za lastne potrebe ter nekaj kokoši nesnic. V njihovi ponudbi je okrog štirideset vrst zelenjave. Večinoma jo prodajo na tržnici v Lescah, v okviru »partnerskega kmetovanja« pripravljajo tedensko zabojčke zelenjave za stranke, sodelujejo v sistemu skupnostnega naročanja zavoda Stonoga, prodajajo pa tudi javnim zavodom, predvsem vrtcem na območju Radovljice in Kranja. V okviru dopolnilne dejavnosti pečejo kruh iz doma pridelane pšenice, kisajo pa tudi zelje in repo.

Pomagajo jim prostovoljci z vsega sveta

Domačim – Alešu, ženi Klari ter Aleševima staršema mami Mimi in očetu Marjanu – pri delu na kmetiji pomagajo tudi prostovoljci, ki prihajajo na kmetijo v okviru sistema WWOOF. Prostovoljci so z vsega sveta, približno polovica jih je iz Francije. Na kmetiji jim nudijo prebivališče in hrano, njihova obveznost je 25 ur dela na teden. »Pomagajo nam predvsem pri pridelavi zelenjave – pri sajenju, pletju, vzgoji sadik in pripravi zelenjave za prodajo,« pravi Aleš in poudarja, da imajo s prostovoljci večinoma dobre izkušnje.

Doslej jim še nikoli ni bilo žal, da so se odločili za ekološko kmetovanje. »Vedno bi lahko prodali več, kot pridelamo, a za zdaj obsega pridelave ne bomo povečevali. Predpogoj je izboljšati učinkovitost in znižati pridelovalne stroške, šele potem se lahko pogovarjamo o širitvi obsega,« pravi Aleš in razkrije enega od najnovejših ukrepov za izboljšanje učinkovitosti – to je sajenje zelenjadnic v zastirko.