Marija Potnik iz Kamnika je ob starih fotografijah skupaj z nami obujala spomine na začetke fizioterapije pri nas.

Fizioterapija je zdaj nekaj povsem drugega

Marija Potnik iz Kamnika sodi v prvo generacijo fizioterapevtov pri nas, pravzaprav fizioterapevtk, saj se je leta 1950 na takrat novo višjo šolo za fizioterapijo vpisalo devetnajst deklet. Stroka je neverjetno napredovala, priznava, a tudi oranje ledine je bilo nekaj posebnega.

Dveletna šola za fizioterapijo je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1950, in sicer na pobudo ortopeda prof. dr. Edvarda Poharja, ki je fizioterapijo spoznal v Ameriki, takšne zdravstvene delavce pa se je nato odločil izobraziti tudi v Sloveniji. Da se je šola ustanovila in da iščejo prve študente, je Marija Potnik izvedela v dnevnem časopisu, kjer je bil objavljen razpis. »Sama sem si po gimnaziji želela kar se da hitro pridobiti poklic in službo, da bi prišla do svojega kruha. Študij medicine, ki me je najbolj zanimal, je trajal kar šest let in tega si doma nismo mogli privoščiti. Nato pa sem v časopisu videla razpis za ustanovitev dveletne višje šole za fizioterapevte v Ljubljani in takoj sem se odločila. Zdelo se je, da se bo fizioterapija mojim željam še najbolj približala. Poslala sem prošnjo in kmalu dobila odgovor, da sem sprejeta. Takrat sem bila stara dvajset let,« se danes spominja 86-letna Marija Potnik, ki je z mamo in še tremi sorojenci v otroštvu živela v Kranju, nato pa se preselila in omožila v Kamnik, mamin rojstni kraj.

Predavanja so imeli na ortopedski kliniki v Ljubljani. Dopoldne so bile študentke razporejene po klinikah na praksi, popoldne pa so se vrstila predavanja po urniku. Ko lista po svojih starih zvezkih, našteva predmete: fizioterapija, psihologija in pedagogika, ginekologija, infekcijska patologija, higiena, kirurgija, biologija … Ob zaključku šolanja in prejemu diplome so dekleta dobila seznam delovnih mest po vsej Sloveniji, Marija Potnik si je izbrala Dom invalidne mladine (predhodnik današnjega Ciriusa). »Še zelo dobro se spomnim, kako sem 15. avgusta sprejela sporočilo, da sem sprejeta, s samim delom pa sem začela pet dni kasneje, saj so bili ravno takrat vsi gojenci skupaj s svojimi spremljevalci na morju. Moram povedati, da večina zaposlenih v Domu ni vedela, kakšno delo bom opravljala. Celo direktor me je poklical k sebi in dejal: 'Tovarišica Marija, kaj boste pa vi delali pri nas?' Vsem sem razložila, da fizioterapevti razgibavamo, učimo hoditi, delamo vaje, pomagamo po operacijah in poškodbah …« se spominja in dodaja, da jo je pričakala zelo skromno opremljena ambulanta. Imeli so le dve švedski lestvi, štiri usnjene blazine za telovadbo na parterju in doma narejen, iz grobih desk zbit ležalnik, pokrit z rjuhami. Sčasoma so nabavljali novo opremo, ki so jim jo po njihovih navodilih izdelovali v Titanu. Do leta 1955 v Domu niso imeli niti invalidskih vozičkov in so morali vse negibne gojence prenašati.

Največ je pomagala otrokom, ki so bili prizadeti zaradi otroške paralize, prirojenih okvar kolkov in hrbtenice, revmatičnih in srčnih obolenj, poškodb v nesrečah z eksplozivi med vojno …, vseskozi pa je bilo poskrbljeno tudi za dobra izobraževanja – v Ljubljani in Beogradu, tako da je stroka vseskozi napredovala. A da bo tako močno napredovala, si Marija Potnik ni predstavljala. Ko je nedavno obiskala današnji Cirius in so ji zaposleni razkazali prostore in svoje delo, ni mogla verjeti, kaj vse jim je danes na voljo. »Vse sem opazovala s široko odprtimi očmi, saj sem za večino terapij slišala prvič. Fizioterapija je danes nekaj povsem drugega kot nekoč,« še pravi in zaključi, da ima s številnimi gojenci, ki jim je tako rada pomagala, še vedno stike, kar ji zelo veliko pomeni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 30. maj 2008 / 07:00

Priznanja za dobrote

V ponedeljek se je na Ptuju končala 19. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so podelili tudi priznanja za najbolje ocenjene kmečke prehranske izdelke.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / četrtek, 28. maj 2009 / 07:00

Solate - paša za usta in oči

Solate lahko zaužijemo kot glavne jedi ali pa kot prilogo drugim jedem. Pravzaprav imamo pri pripravi solat nešteto možnosti.

Nasveti / četrtek, 28. maj 2009 / 07:00

E-zdravje

Relativno visoka neformalna uporaba interneta, povezana z dobro infrastrukturo računalniške opremljenosti, z nadpovprečnim zanimanjem za uporabo storitve, je tipično značilna za Slovenijo na večini po...

Gospodarstvo / četrtek, 28. maj 2009 / 07:00

Dan lipicanca na Brdu

Združenje rejcev lipicanca Slovenije je v sodelovanju z javnim gospodarskim zavodom Brdo v nedeljo na hipodromu Brdo pripravilo tradicionalni Dan lipicanca.

Zanimivosti / četrtek, 28. maj 2009 / 07:00

Državno srečanje Orffovih skupin

Visoko – V Domu krajanov Visoko je v petek v organizaciji kulturno-umetniškega društva Valentina Kokalja Visoko in Slovenskega društva Carla Orffa potekalo 14. državno srečanje O...

Zanimivosti / četrtek, 28. maj 2009 / 07:00

Višvaguru pri kranjskem županu

Kranj – Kranj je bil minuli konec tedna označen za prestolnico miru in joge. Naše mesto je namreč obiskal sam Višvaguru Mahamandalešvar Paramhans Svami Mahenšvaranando oz. Njegov...