Človek, srce industrije

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 18. december 2023 / 15:51

Kakšno vlogo ima človek v času vse večje avtomatizacije in robotizacije, je bilo eno od vprašanj, ki se jim je posvetila letošnja, peta nacionalna konferenca Industrija prihodnosti.

Brdo pri Kranju – V Talumu so v zadnjih petih letih v proizvodnjo vpeljali 66 robotov, podjetje Micro+Polo je razvilo pametno laboratorijsko pohištvo, ki omogoča natančno spremljanje zalog laboratorijskega pribora. V selškem Lotrič Meroslovju so postopek merjenja skrajšali z osmih ur na 15 minut in razvili robota, ki 24 ur dnevno izvaja kalibracijo uteži merilnih naprav, da se lahko zaposleni posvečajo drugemu delu. Sodobne tehnologije skozi velika vrata vstopajo v podjetja, čemur pritrjujejo tudi omenjeni primeri, ki so jih predstavniki podjetij poudarili na eni od okroglih miz v okviru pete nacionalne konference Industrija prihodnosti, ki je v sredo potekala na Brdu pri Kranju.

V ospredju letošnjega dogodka, ki je potekal pod naslovom Človek, srce industrije, je bilo vprašanje, kako se podjetja v obdobju digitalne in zelene transformacije prilagajajo človekovim potrebam. »Tehnologija je tukaj zato, da nam olajša stvari in lahko svoje potenciale usmerimo drugam,« je v okviru ene od okroglih miz poudarila Maja Brelih Lotrič, ki na drugi strani izzive vidi v informacijski varnosti, na katero nas po njenih besedah nihče ne zna dobro pripraviti. Dodala je, da je poleg formalne izobrazbe zaposlenih pomembna pripravljenost na učenje in sprejemanje novih okoliščin.

Če smo nekdaj govorili o revoluciji delovnih mest, ki jih bo prinesla digitalna transformacija, je danes v ospredju evolucija. »Gre za daljšo pot, v katero smo vključeni vsi – in povabljeni, da se učimo,« je povedal dr. Jure Vajs, vodja strateških programov v Leku. Da so na koncu ključni ljudje, pa so se strinjali tudi preostali sogovorniki na okrogli mizi.

Kot je v uvodnem pozdravu povedal tudi gospodarski minister Matjaž Han, se moramo v času, ko se srečujemo s pomanjkanjem delovne sile, še toliko bolj zavedati vrednosti človeškega kapitala. »Človek zna nekaj, česar umetna inteligenca ne zmore. Zna razmišljati zunaj okvirov in to je nujno, če se želimo spopasti z izzivi današnjega časa,« je povedal in dodal, da je investicija v zaposlene zato najboljša naložba v trajnostno prihodnost podjetij, industrije in celotne družbe. Kot je dejal, si v vladi in na ministrstvu prizadevajo za ustvarjanje predvidljivega poslovnega okolja, skupaj z gospodarstvom pa želijo pristopiti tudi k razvoju človeških virov.

Jerneje Salecl, generalni direktor za industrijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pa je v predstavitvi poudaril strateški cilj doseči sto tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030. »Trenutno smo približno na polovici, in če želimo doseči cilj, moramo v naslednjih sedmih letih dodano vrednost skoraj podvojiti, kar pomeni, da si moramo zastaviti ambiciozne cilje. In skrajni čas je, da si tudi jih,« je povedal. Kot je dejal, ne bo dovolj le, da več vlagamo v raziskave in razvoj, temveč tudi, da vlagamo drugače. »Ni dovolj, da vlaganja spodbuja le država, ampak morajo intenzivneje vlagati tudi podjetja,« je prepričan. Na ministrstvu tako v novem letu načrtujejo dokument, v katerem bodo zapisali zaveze in korake, kako to doseči. Tako je med drugim napovedal premik od subvencij za raziskave in razvoj do kreditov in kombiniranje obeh ukrepov, zagonska podjetja pa bodo poskušali bolj usmerjati tudi v sprejemanje tveganega kapitala. Razmišljajo pa tudi o večjem poudarku pri vlaganju v končne produkte, ki imajo višjo dodano vrednost kot tisti na začetku ali sredini verige.