Po sledeh Petra Pavla Glavarja

Besedilo: Ana Jagodic Dolžan
Kategorija: Komenda / / 18:35

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je z novo literarno transverzalo Po Glavarjevi Komendi v sodelovanju z domačini predstavila bogato dediščino komendskega duhovnika, vzgojitelja, čebelarja in dobrotnika Petra Pavla Glavarja.

Komenda – Vodeni domoznansko obarvani pohodi, na katerih kamniška Knjižnica Franceta Balantiča v sodelovanju z društvi, posamezniki ali celotno lokalno skupnostjo seznanja o izbranih krajih, kulturnih in naravnih znamenitostih, ljudeh, zgodovini, so doslej popeljali na Sela, v Tunjice, Kamniško Bistrico, Zgornji Tuhinj, kamniško predmestje Podgora, Snovik, Špitalič in Nevlje. V novembru je knjižnica povabila v sosednjo občino Komenda, kjer ima eno od svojih enot, poleg tega, je pojasnila direktorica Breda Podbrežnik Vukmir, je Peter Pavel Glavar tako pomembna osebnost, da je pustil v kraju globoke sledi na več področjih, tudi v literaturi, in zato je še kako prav, da mu posvetimo literarno transverzalo.

Knjižnica, bolnišnica, lipa ...

V Komendi je Glavar nastopal v dvojni vlogi: kot upravitelj zemljiške posesti in kot duhovnik (od leta 1744 do 1766), ob tem pa je spodbujal izobraževanje (ustanovil je šolo z internatom), napredek, kazal veliko skrb za zdravje ..., seznanja vodnik, s katerim so se pohodniki v spremstvu domačinov – poznavalcev Komende odpravili proti Glavarjevi bolnišnici in knjižnici, ki spada med najpomembnejše kulturne zaklade v Komendi. Knjižnični fond po besedah Andreja Kotnika, ki je pripravil vodnik, odseva Glavarjevo široko zanimanje za različna področja: večji del gre za različna teološka dela, pa tudi knjige s področja zgodovine, medicine, filozofije, gospodarstva, geografije, jezikoslovja, glasbe, celo rekreacije in športa ter drugih področij.

Pohodnike je med knjižne police pospremil Ivan Hlade. »Knjižnica je taka kot v Glavarjevem času,« je pojasnil; poleg gradiva je namreč ohranjena celotna oprema iz 18. stoletja. Iz tega obdobja je tudi večina knjig. »Najstarejša je inkunabula – Sveto pismo iz 15. stoletja, 18 knjig je iz 16. stoletja, 220 iz 17. stoletja, 1297 iz 18. stoletja,« je bil natančen Hlade, ki je orisal tudi življenjsko pot enega najbolj prepoznavnih Komendčanov. Glavar je bil nezakonski otrok, najden pred vrati komendske graščine leta 1721. Domnevni oče naj bi bil Peter Jakob Testaferrata, tedanji komendski komendator in župnik. Dojenček je dobil dom v družini Basajevih iz Vopovelj pri Cerkljah. Leta 1744 je Glavar postal najemnik malteškega posestva v Komendi in kaplan. Dobrih dvajset let kasneje, ko mu malteški viteški red ni podaljšal najemne pogodbe, je kupil posestvo Lanšprež pri Trebnjem in se preselil na Dolenjsko, kjer se je veliko posvečal čebelarstvu. Nekaj dni pred smrtjo (1784) je sestavil oporoko, v kateri je za glavnega dediča določil revne in bolne brez razlike stanu iz komendske fare in podložnike lanšpreške gospoščine – zanje naj se v Komendi zgradi bolnišnica s stalnim zdravnikom.

Glavarjevo voljo so izpolnili leta 1804. Špital, kot bolnišnico še vedno imenujejo domačini, je bolnim in oslabelim nudil oskrbo 140 let. Kasneje sta v zgradbi nasproti knjižnice dobila prostore osnovna šola in arhivsko gradivo z območja upravne enote Kamnik. Zdaj jih uporabljajo občina, različna društva in drugi. V pritličju sta tudi spominski sobi raziskovalca Glavarjevega življenja, duhovnika Viktorijana Demšarja in vrhunskega kartografa Ivana Selana iz Suhadol.

»Selan je bil samouk. Že kot otrok je rad risal,« je povedala turistična vodička Katja Tabernik. »Prvi zemljevid je izdelal pri 16 letih, ko so ga prijatelji povabili na Grintovec; in ko je zemljevid prišel v roke učitelja Ivana Vuge, je Selan dobil naročilo, naj naredi zemljevid za okolico komendske šole in občine, nato pa še za vse šole v kamniškem okraju …« Poleg različnih kart – izdelal je več kot tristo zemljevidov, skic in maket – so na ogled kartografski pripomočki, orodje, različni dokumenti in članki, ki govorijo o Selanovi nadarjenosti in zavzetosti za risanje ter zanimivi življenjski poti.

Pohod po Glavarjevi Komendi se je nadaljeval čez pokopališče mimo gotskega znamenja, ki spominja na staro župnijsko cerkev, do sedanje cerkvene zgradbe. Vodiči so predstavitev dopolnili z eno od Glavarjevih pridig, nato pa razkazali še okolico, kjer se nahajata tudi Glavarjeva lipa in vodnjak. Tega je dal izkopati, da bi ljudem zagotovil pitno vodo.

Povezovanje, zgodbe

Kamniška knjižnica literarne transverzale organizira od leta 2019, zanje je pred dvema letoma prejela tudi priznanje Združenja splošnih knjižnic za najboljši projekt na področju dela z uporabniki. »Obisk je velik, ljudje pridejo od vsepovsod.« Direktorica Breda Podbrežnik Vukmir je ob tem poudarila pomen povezovanja knjižnice in lokalne skupnosti – o krajih spregovorijo ljudje, ki jih zelo dobro poznajo, zato poznajo tudi zanimive, nenavadne zgodbe, skrivnostne drobce preteklosti, ki jih zgodovinopisje ne zapisuje. Pomembno pa je tudi, je dodala direktorica, da literarne transverzale spomnijo na knjige, zapise in avtorje, ki so povezani z obiskanim krajem. »Zato so tudi spodbuda k branju domoznanskih knjig.«