Trajnostni prazniki

Praznični čas, ki se nam nezadržno približuje, velja za čas radosti, povezovanja in praznovanja. Kljub temu pa so tradicionalne prakse prazničnega obdobja povezane s povečano potrošnjo in posledično tudi okoljskimi izzivi. Glede na naraščajočo ozaveščenost o trajnostnem življenjskem slogu postaja vse pomembnejše, da premislimo o vseh svojih praksah in se odločamo za okolju prijaznejše alternative. Če se osredotočamo na decembrska praznovanja, obstaja kar nekaj možnosti, da ohranimo praznični duh, a vseeno praznujemo trajnostno.

V poplavi božično-novoletnih okraskov, ki že vse od novembra polnijo nakupovalne police, se lahko odločimo za okrasitev iz recikliranih materialov ali pa še bolje – raziščemo svojo ustvarjalno žilico in okraske izdelamo iz materialov, ki jih najdemo v naravi. Poleg tega lahko k varovanju okolja bistveno pripomore uporaba energetsko učinkovite razsvetljave in omejevanje časa, ko je prižgana. Večkrat opazim, kako na nekaterih hišah lučke utripajo tudi pri belem dnevu, in sprašujem se, ali je to res potrebno. Ali bi bilo praznično vzdušje morda ohromljeno, če bi uporabili stikalno uro? Ali pa je morda pomembno le, da gorijo dlje kot sosedove?

Tudi pri darilih lahko uvedemo spremembe. Morda bi bilo celo bolj učinkovito, da bi namesto materialnih stvari podarjali doživetja. Vstopnica za koncert, bon za večerjo ali pa obisk kakšnega od muzejev lahko ustvarijo nepozabne spomine, ki jih ne moremo nadomestiti z dragim nakitom, novimi oblačili ali pa vrečami sladkarij. Če pa že ne moremo mimo kupovanja daril, jih vseeno lahko podarimo s trajnostnim pridihom – lahko se odločimo za darila lokalnega proizvajalca in na ta način podpremo skupnost ali pa izberemo okolju prijaznejšo embalažo, ki bo nadomestila darilne vrečke, s katerimi se le polnijo predali, nato pa jih nihče več ne uporabi. Če razmišljamo o decembru in praznikih, pa seveda ne moremo mimo miz, na katerih se kopičijo dobrote. Sploh pri hrani je mogoče vpeljati trajnostne pristope. Že zgolj pazljiv izbor sestavin, nakup lokalnih in sezonskih proizvodov in pametna uporaba ostankov hrane lahko bistveno pripomorejo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.

Morda bo kdo ob tem razmišljal, kakšni so prazniki brez bohotne razsvetljave, gore daril pod novoletno jelko in hrane, da se je ne moremo niti nagledati. Pa vendar, trajnost ne pomeni nujno odpovedovanja užitkom in razkošju. Pomeni le iskanje bolj domiselnih pristopov, ki resda morda ne ponujajo trenutnega zadovoljstva, vendar ponujajo zadovoljstvo v ustvarjanju sprememb, ki imajo dolgoročno gledano pozitiven vpliv.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / nedelja, 21. februar 2016 / 19:52

Otroci lahko voznika zelo zmotijo

Skoraj četrtina voznikov je v spletni anketi Avto-moto zveze Slovenije priznala, da so zaradi ukvarjanja z otrokom med vožnjo že spregledali kaj pomembnega na cesti, osem odstotkov pa se jih je zaradi...

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:27

Aktivno varstvo za starejše

V Centru starejših Medvode so predstavili novo storitev, dnevno varstvo za starejše, ki že poteka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:25

Vse večja nasprotja med javnim in zasebnim

»V mestnih gozdovih so vse večja nasprotja med zasebnim in javnim interesom,« ugotavlja gozdar Martin Umek in pri tem za zgled dobrega gospodarjenja z mestnimi gozdovi daje Mestno občino Celje.

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:23

Slovenci precej zadržani do skladov

Čeprav smo med bolj varčnimi narodi v Evropi, pa Slovenci še vedno največ varčujemo v gotovini in depozitih, le malo se odločamo za naložbe v vzajemne sklade.

GG Plus / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:22

Restavratorski oddelek

Gorenjski muzej si je že štiri leta po ustanovitvi pridobil delovno mesto restavratorja, ki ga je zasedel mag. Borut Sajovic, akademski kipar in restavrator specialist. V začetnih petdesetih letih...

GG Plus / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:07

Na Bledu pognal korenine

Naziv častni občan Bleda so letos podelili tudi zdravniku Branku Brodniku, ki je še po upokojitvi izredno dejaven – ne samo na svojem strokovnem področju, ampak še na mnogih drugih, saj se ukvarja tud...