Trajnostni prazniki

Praznični čas, ki se nam nezadržno približuje, velja za čas radosti, povezovanja in praznovanja. Kljub temu pa so tradicionalne prakse prazničnega obdobja povezane s povečano potrošnjo in posledično tudi okoljskimi izzivi. Glede na naraščajočo ozaveščenost o trajnostnem življenjskem slogu postaja vse pomembnejše, da premislimo o vseh svojih praksah in se odločamo za okolju prijaznejše alternative. Če se osredotočamo na decembrska praznovanja, obstaja kar nekaj možnosti, da ohranimo praznični duh, a vseeno praznujemo trajnostno.

V poplavi božično-novoletnih okraskov, ki že vse od novembra polnijo nakupovalne police, se lahko odločimo za okrasitev iz recikliranih materialov ali pa še bolje – raziščemo svojo ustvarjalno žilico in okraske izdelamo iz materialov, ki jih najdemo v naravi. Poleg tega lahko k varovanju okolja bistveno pripomore uporaba energetsko učinkovite razsvetljave in omejevanje časa, ko je prižgana. Večkrat opazim, kako na nekaterih hišah lučke utripajo tudi pri belem dnevu, in sprašujem se, ali je to res potrebno. Ali bi bilo praznično vzdušje morda ohromljeno, če bi uporabili stikalno uro? Ali pa je morda pomembno le, da gorijo dlje kot sosedove?

Tudi pri darilih lahko uvedemo spremembe. Morda bi bilo celo bolj učinkovito, da bi namesto materialnih stvari podarjali doživetja. Vstopnica za koncert, bon za večerjo ali pa obisk kakšnega od muzejev lahko ustvarijo nepozabne spomine, ki jih ne moremo nadomestiti z dragim nakitom, novimi oblačili ali pa vrečami sladkarij. Če pa že ne moremo mimo kupovanja daril, jih vseeno lahko podarimo s trajnostnim pridihom – lahko se odločimo za darila lokalnega proizvajalca in na ta način podpremo skupnost ali pa izberemo okolju prijaznejšo embalažo, ki bo nadomestila darilne vrečke, s katerimi se le polnijo predali, nato pa jih nihče več ne uporabi. Če razmišljamo o decembru in praznikih, pa seveda ne moremo mimo miz, na katerih se kopičijo dobrote. Sploh pri hrani je mogoče vpeljati trajnostne pristope. Že zgolj pazljiv izbor sestavin, nakup lokalnih in sezonskih proizvodov in pametna uporaba ostankov hrane lahko bistveno pripomorejo k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.

Morda bo kdo ob tem razmišljal, kakšni so prazniki brez bohotne razsvetljave, gore daril pod novoletno jelko in hrane, da se je ne moremo niti nagledati. Pa vendar, trajnost ne pomeni nujno odpovedovanja užitkom in razkošju. Pomeni le iskanje bolj domiselnih pristopov, ki resda morda ne ponujajo trenutnega zadovoljstva, vendar ponujajo zadovoljstvo v ustvarjanju sprememb, ki imajo dolgoročno gledano pozitiven vpliv.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 13. maj 2011 / 07:00

Dom starostnikov v Šmartnem

Zakaj vaščani Šmartnega odločno nasprotujemo gradnji doma za starostnike v naši vasi? Po predlaganem projektu bi na robu vasi Šmartno z okrog 140 prebivalci »zraslo« naselje s 450 stalno in občas...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Nezakonitosti v postopkih javnih naročil

Zgodba je še sveža: javni razpis za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku so razveljavili zaradi domnevnih nezakonitih dejanj. Bi se jih dalo preprečiti že v kali?

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Komentar: Tudi višina stolpa je pomembna

Razveljavitev javnega razpisa za gradnjo centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa na Brniku, ki je posledica domnevnih nezakonitosti v postopku izbire izvajalca gradbenih del, je...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Odstopil, čeprav ne čuti odgovornosti

Srečko Janša je na ministrov poziv odstopil z mesta direktorja Kontrole zračnega prometa, čeprav se ne čuti odgovornega za domnevne nezakonitosti pri razpisu za gradnjo centra za vodenje in kontrolo z...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Ptice so odličen pokazatelj ohranjenosti narave

V Angliji bi gozdove, v katerih živi črna žolna, razglasili za naravni rezervat - če bi jih imeli. V Sloveniji živi ta v Evropi zaščitena ptica tako rekoč v vseh gozdovih, na 60 odstotkih ozemlja drža...

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Moje finance

Vprašanja - odgovori