V družbi prejemnikov letošnjih Kurnikovih plaket in posebnih jubilejnih Kurnikovih priznanj / Foto: Vili Vogelnik

Kurnikova priznanja

Petdeset let je letos, kar v Tržiču podeljujejo Kurnikove nagrade in priznanja. Na letošnji slovesnosti so podelili eno zlato in tri srebrne plakete ter dvanajst posebnih jubilejnih priznanj, ki so jih prejeli Tržičani, ki s svojim delovanjem že vrsto let sooblikujejo tržiški kulturni prostor.

Tržič – Zveza kulturnih organizacij (ZKO) Tržič in Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tržič sta na predvečer Ta veselega dneva kulture povabili na slavnostno prireditev v Kulturni center Tržič. Podelili sta letošnje Kurnikove plakete in posebna priznanja ob 50-letnici podeljevanja teh nagrad, ki nosijo ime najbolj prepoznavnega tržiškega ljudskega pesnika.

Zlato Kurnikovo plaketo za izredne dosežke na področju folklornih dejavnosti ter poustvarjanja slovenskega ljudskega izročila in za dolgoletno mentorsko delo je prejela dr. Metka Knific Zaletelj. Srebrno Kurnikovo plaketo in listino za prejeto zlato priznanje na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je prejela Pija Mejač, članica KD Folklorna skupina Karavanke. Srebrni Kurnikovi plaketi sta prejela tudi Milan Malovrh, član Fotokluba Tržič, za razvijanje posebne tehnike fotografiranja in razstavo Imaginacija giba, ter Kristina Lindav, članica KUD Podljubelj, za uvrstitev na državni festival kamišibaja.

Na predlog vodje Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tržič Borisa Kuburiča so podelili tudi posebna jubilejna Kurnikova priznanja posameznikom, ki so dlje časa pomembno sooblikovali tržiški kulturni prostor, a pogosto zunaj okvira posameznih društev ali v drugačnih organizacijskih oblikah, zaradi česar so bili morda do neke mere spregledani pri podeljevanjih priznanj. Ta priznanja so prejeli: Vito Primožič, Milan Krsnik, Bojan Veselinovič, Marija Gradišar, Anton Kramarič, Mira Kramarič, Milena Hostnik, Lado Srečnik, Irma Lipovec, Ana Marija Hafner, Jožica Slapar in Mojca Sedminek.

Kulturni program je bil posvečen uspehom in ustvarjalnim domislicam nagrajencev, oblikovali so ga Kristina Lindav, pevci in pevke ljudskih pesmi KD Folklorna skupina Karavanke, KUD Jerbas in Društvo plesalk v tretjem življenjskem obdobju. Slavnostni nagovor je pripravil predsednik ZKO David Ahačič, zbrane je pozdravil tudi tržiški župan Peter Miklič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / petek, 8. oktober 2021 / 06:00

Jurij, št. 3

Jurij, 8. oktober 2021, št. 3

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.