Oslovski kašelj se nam bliža
Število bolnikov se je po teh preventivnih ukrepih močno znižalo, vendar zdravniki še niso zadovoljni, saj se obolenje še vedno pojavlja, največ v starosti pod enim letom (NIJZ). In še posebej je nevarna bližina morebitnih žarišč, kakršno je ta čas na Hrvaškem.
Sam se spomnim iz svojih zdravniških let v Tržiču, da smo se zdravniki kar precej srečevali z malimi bolniki, ki so prebolevali oslovski kašelj, še posebej nevaren za dojenčke. Te smo tako ali tako vse pošiljali v bolnišnico, saj pravi profesor Milko Bedjanič v svojih »Infekcijskih boleznih« (1957), da šteje pertusis po smrtnosti med najhujše otroške nalezljive bolezni (v prvih mesecih je bila ta takrat devetdesetodstotna!).
Po poročanju javnih občil se na sosednjem Hrvaškem že dober mesec širi epidemija oslovskega kašlja (pertusis). Pojavilo se je že čez tisoč okužb, med katerimi jih je več kot polovica iz okolice Splita. Dvoinpolmesečni dojenček je zaradi te, doslej precej pozabljene otroške nalezljive bolezni umrl v bosanskem Mostarju.
Kaj pa pri nas, v Sloveniji? Sam se spomnim iz svojih zdravniških let v Tržiču, da smo se zdravniki kar precej srečevali z malimi bolniki, ki so prebolevali oslovski kašelj, še posebej nevaren za dojenčke. Te smo tako ali tako vse pošiljali v bolnišnico, saj pravi profesor Milko Bedjanič v svojih »Infekcijskih boleznih« (1957), da šteje pertusis po smrtnosti med najhujše otroške nalezljive bolezni (v prvih mesecih je bila ta takrat devetdesetodstotna!).
Po uradnih podatkih je bilo pred začetkom cepljenja dojenčkov proti oslovskemu kašlju (skupaj z nekaterimi drugimi obolenji) leta 1959 v Sloveniji prijavljenih več tisoč bolnikov na leto. Po tem, ko so uvedli revakcinacijo v drugem in četrtem letu življenja, se je to število hitro zniževalo in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja padlo pod sto prijavljenih primerov letno. Ker je ta bolezen z letom 2003 spet postala pogostejša, predvsem pri šolarjih, je bil leta 2009 uveden še en poživitveni odmerek cepiva proti oslovskemu kašlju za osem let stare otroke (tretji razred osnovne šole). Leta 1999 so uvedli novo, acelularno cepivo z manj stranskih reakcij. Število bolnikov se je po teh preventivnih ukrepih močno znižalo, vendar zdravniki še niso zadovoljni, saj se obolenje še vedno pojavlja, največ v starosti pod enim letom (NIJZ). In še posebej je nevarna bližina morebitnih žarišč, kakršno je ta čas na Hrvaškem. Sicer priporočajo epidemiologi tudi cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti.
Oslovski kašelj povzroča bakterija Bordetella pertussis, redkeje Bordetella parapertussis. Prvo klico sta v čisti kulturi osamila že leta 1906 belgijska raziskovalca Jules Bordet in Octave Gengou; leta 1912 sta tudi izdelala prvo cepivo proti tej bolezni. Povzročitelja parapertusisa sta leta 1937 odkrili ameriški raziskovalki Pearl Kendrick in Grace Elderling ter po štirih letih tudi ustrezno cepivo. Ta bakterija povzroča podobne simptome kot povzročitelj pertusisa, ne pride pa do navzkrižne imunosti med obema klicama.
Potek bolezni
Oslovski kašelj se širi od bolnika ob kašlju s kapljičnim prenosom pa tudi s posrednim ali neposrednim dotikom, recimo prek igrač. Klica se pritrdi na celice dihal in od tam izloča svoj toksin. Po inkubaciji od enega do treh tednov se začne neznačilno kataralno obdobje z znamenji okužbe zgornjih delov dihal – hripavost, suh kašelj, nahod in solzenje. Takrat je bolnik najbolj kužen, obenem pa najbolj nevaren za okolico, saj ima še neprepoznano nalezljivo obolenje. Po nekaj dneh, lahko pa tudi po tednu ali dveh, preide bolezen v od eno- do šesttedensko obdobje napadov hudo dražečega in krčevitega kašlja z značilnim »riganjem«, ki je dalo oslovcu svoje ime. Ta se sliši na koncu napada kot težek in glasen vdih. Bolnik hlasta za zrakom in pri tem lahko pomodri. Čim starejši je otrok, tem bolj je kašelj značilno »oslovski«. Največ takih napadov (do petdeset na dan!) je ponoči, trajajo pa od enega do šest tednov. Sprožiti jih utegnejo tudi zunanji dražljaji, kot so hranjenje, mrzel zrak, ropot. Po napadu bolnik izkašlja gosto sluz. V vmesnem obdobju se bolnik lahko počuti dobro. Napadi kašlja postajajo čedalje redkejši in med okrevanjem popolnoma prenehajo. To pomeni, da lahko traja značilen oslovski kašelj domala dva meseca. Pri najmlajših bolnikih poteka to obolenje pogosto neznačilno, zgolj z nevarnimi dihalnimi premori, brez kašlja. Zanje je najbolj varno zdravljenje v bolnišnici, kjer so zdravniki lažje kos morebitnim zapletom, kot so plučnica ali konvulzije (živčni krči). Komplikacije se lahko pojavljajo tudi pri starejših otrocih kot akutno vnetje srednjega ušesa ali razne pljučna obolenja, pa tudi kile in podkožne krvavitve. Za oslovskim kašljem lahko obolijo tudi odrasli, a je bolezen pri njih težje prepoznavna.
Oslovski kašelj zdravimo z makrolidnimi antibiotiki, vendar so postali nanje nekateri sevi bakterije, na primer na Kitajskem, že odporni. Diagnostika pertusisa je postala v zadnjem času precej natančna, saj so mikrobiologi poleg osamitve bakterije iz brisa v nosno-žrelnem predelu in serologije uvedli še druge občutljive metode.