Prvaki

Oči Slovencev, mirno lahko rečem vseh Slovencev, pa naj bodo športniki ali ne, so bile v nedeljo zvečer uprte v ekrane. Izredna letala so peljala več tisoč Slovencev v Carigrad, nekateri so šli v Turčijo z avtomobili, večina pa nas je spremljala tekmo doma, preko televizije. Zopet sem privlekla na dan malo knjižico, odeto v rdeče blago, v kateri sem sredi osemdesetih let (prejšnjega stoletja, seveda) pisala dnevnik Cibone in jugoslovanske košarkarske reprezentance. Nikoli nisem trenirala košarke in vendar sem bila takrat tako navdušena nad zagrebško Cibono, ki je bila najboljši košarkarski klub v Evropi, da sem začela izrezovati časopisne članke, pisati dnevnik, komentarje, postavo kluba. Najuspešnejše leto je bilo 1986, tedaj je bilo svetovno prvenstvo v Španiji in Jugoslovani smo osvojili bronasto medaljo. S svetovnim prvenstvom v Argentini se moj dnevnik konča. Na zadnjih platnicah sem leta 1990 zapisala, da nostalgično gledam te zapise, kako sem bila zagreta spremljevalka košarke. Potem je navdušenje nad košarko minilo, popolnoma. Niti povprečna poznavalka košarke nisem več. In vendar ob zmagah ne moreš biti ravnodušen. Vsa Slovenija je na nogah, vsi so se v nedeljo pogovarjali le o košarki – boš gledal? Seveda, znanec je šel v Carigrad, sodelavec tudi …

Ponos in navdušenje je popolno. Če danes gledam stare članke s Sportskih novosti in Dela, je vse videti drugače. Obleka košarkarjev je drugačna, igralni čas in pravila igre so drugačna, tempo in stil bolj dinamičen. V osemdesetih letih so najboljši igralci odšli igrat v Španijo in v ZDA. Tudi danes ni nič drugače. »Čudežni dečki« se rodijo doma, tu jih navdušimo in naučimo prvih korakov, iz talentov naredimo potenciale, svojo čudežno moč pa dobijo v tujini. Strokovno vodstvo predstavljajo tudi tujci. Zakaj bi se jih branili, če so uspešni. Veselin Vujović je rokometašem v Parizu v zadnjih desetih minutah svetoval, naj igrajo »kao da je kraj svijeta« (kot da je konec sveta). Spraševala sem se, kako se počuti Kokoškov. Selektor najboljše reprezentance je in igrati mora proti svojim rojakom. Ali opravi zgolj posel, saj je zanj plačan, ali je to najbolj »bedna« situacija, kar je lahko, igrati proti svojemu narodu in zmagati s tujci.

V ponedeljek sem za avto zataknila slovensko zastavo. Z njo sem hodila po šoli. Malo nacionalnega ponosa in veselja, vzgoja za državljanstvo. Zastava bo kar ostala v razredu v spomin na košarkarsko slavje v Carigradu. Trije listi v mojem dnevniku so še prazni in popisala jih bom sedaj s slavo naših fantov. Kupila bom nekaj časopisov in izrezala članke. Mogoče me pa navdušenje zopet zagrabi in odprem drugi zvezek košarkarskega dnevnika. Ponos Slovenije in Slovencev, navdušenje mladih in nostalgično orošene oči, spomin na mladost, trening, tekme ...

Naj še dolgo traja, naj nam polni baterije, ko bomo brezvoljni in na tleh.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 5. julij 2024 / 15:27

Košarkarji v soboto upajo na zmago

Pirej – Slovenska košarkarska reprezentanca ostaja v igri za olimpijske igre. S četrtkovo prepričljivo zmago proti Novi Zelandiji (104:78) so popravili bled vtis s prve tekme proti Hrvaški (92:108)...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / četrtek, 11. februar 2021 / 18:11

V ponedeljek konec omejitve na občine

V šole se vračajo učenci preostalih razredov osnovne šole in dijaki zaključnih letnikov. Odpirajo se tudi vse trgovine.

Jesenice / četrtek, 11. februar 2021 / 13:40

Direktorica muzeja brez soglasja

Jeseniški občinski svet ni potrdil imenovanja Irene Lačen Benedičič, razpis bodo ponovili.

Kranj / četrtek, 11. februar 2021 / 13:37

Načrti z rezervatom Bobovek

V rezervatu Bobek so postavili informacijske table, v nadaljevanju projekta pa bodo postavili še klopi, zidce, vzpostavili bodo dodatne poti in učno pot. Na Bobovku imajo še druge smele načrte.

Zanimivosti / četrtek, 11. februar 2021 / 13:32

V Deželi kruha

Miro Rismondo je širši javnosti znan predvsem po ledenih in lesenih skulpturah. V času epidemije covida-19 je Ledeni in Leseni deželi dodal še eno: Deželo kruha. Začel je peči kruh z drožmi.

Tržič / četrtek, 11. februar 2021 / 12:07

Še bogatejša Pot treh zvonov

Idejo za pot so dobili domačini Žiganje vasi, ko so pred leti na cerkvi sv. Urha zamenjali tri zvonove ...